S kolesom v službo iz Zagreba v Krško

Andraž Hribar je inženir gradbeništva, ki v svojem poklicu dela sedem let. Pred tem je bil zanj najpomembnejši orientacijski tek in v Sloveniji je bil prvo ime tega športa. Na tekmovanjih je konkurenčen kolegom, čeprav trenira bolj zase. »Zdaj je moja prioriteta družina, na drugem mestu je služba, delam kot vodja projektov, in na tretjem šport,« je povedal Hribar.

Zaposlen je v podjetju Savaprojekt v Krškem, z družino živijo v Zagrebu, a 45-minutna vožnja z avtom v službo se mu zdi izguba časa. Čas je edina omejitev v življenju, je prepričan. Tako se, kadar je le mogoče, na delo odpelje kar s kolesom. »Porabim malo več časa, a zato po vrnitvi domov ne potrebujem več treninga, v celoti se posvetim družini. Zdaj se vse vrti okrog nje, ravno te dni pričakujemo drugega otroka,« nam je zaupal.
 

Z vozičkom na tekmo

Prav združevanje nalog, dela in družine, družine in športa mu omogoča, da se lahko primerno posveča vsem trem področjem. Če hočeš biti razpet na več koncev, je treba še toliko bolj natančno načrtovati, da »so dolgoročni načrti osnova, sem se naučil v športu, iz njih potem pripravljam dnevne cilje«.

Tako ga Zagrebčani lahko srečajo, ko teče na Sljeme, hrib nad mestom, pred seboj pa poriva voziček. V Zagrebu z ženo nimata nikogar, torej gre otrok povsod z njima. Tudi tekme se je že udeležil z njim. »Ni težko, pa še za otroka je odlično, da je na svežem zraku,« je povedal Hribar, ki ugotavlja, da v službi prenaša stres in zahtevne sestanke veliko mirneje, če na delo prikolesari.



Ne le da rekreacija umirja, tudi zbistri možgane, pomaga pri osredotočenosti, je prepričan. In vesel je, da se tudi v podjetju zavedajo tega in zaposlene spodbujajo pri skrbi za zdravje. »Vsak dan imamo obvezno telovadbo,« je poudaril.

S kakšnimi tehnikami skrbi za učinkovitost v službi? Biti moraš osredotočen, pravi, in imeti dobro postavljene cilje in prioritete. Vse to je pomembno tudi za uspeh v športni karieri. »Čeprav marsikateri delodajalec ne želi zaposliti nekdanjih vrhunskih športnikov, je treba poudariti, da te veščine, ki so v sodobnem delovnem okolju zelo pomembne, obvladajo,« je prepričan.

Naloge si vestno zapisuje, pravi, da je obkrožen z listki, uporablja programe, ki jih lahko sinhronizira na vseh mobilnih in stacionarnih napravah. »Čisto običajne excelove tabele se mi zdijo najboljše. Uporabljam tudi aplikacijo evernote, na splošno pa aplikacij ne maram. Moti me, da neprestano piskajo, silijo vame, hočem, da so tiho, če jih ne potrebujem,« je opisal.
 

Ekonomika službenih poti

Ugotovil je, da so lahko velik tat časa službene poti, sestanki s strankami in poslovnimi partnerji. »Tega je pri mojem delu res veliko, zato moram biti pri organizaciji racionalen. Ko grem na teren, pazim, da imam več sestankov. Tako sem po eni strani omejen s časom, po drugi pa dan ni izgubljen, tudi če nekdo sestanek odpove, še vedno imam dva ali tri. Gre za čisto ekonomiko časa,« meni Hribar in pojasni, da je digitalizacija zelo spremenila delo v njegovem poklicu.



»Ena od pomembnih veščin, ki jih moramo obvladati, je večopravilnost. Na računalniku imam ponavadi odprtih več projektov, kakšen dokument v excelu in še kakšnega v wordu. Ko stranka kliče po telefonu, potrebujemo nekaj sekund, da odpremo projekt, ki ga delamo zanjo, in odgovorimo na vprašanje, kaj popravimo …

Včasih pa so inženirji imeli projekte nalepljene na tablo. Stranke niso mogle pričakovati, da bi načrte odstranil z deske, nanjo nalepil njihov projekt, kaj manjšega popravil in se nato vrnil k svojemu prvotnemu delu. Tehnologija je omogočila delo več projektov hkrati, ker pa gre za velike vrednosti, je poleg hitrosti in učinkovitosti še kako pomembna natančnost pri delu,« je povzel Andraž Hribar.