Naj ne prepričajo le odlične predstavitve

Ljubljana – Aktivno raziskovanje po spletu; za nasvet prositi starše in znance iz različnih poklicev; o študiju povprašati študente ali nekdanje študente – je nekaj najbolj osnovnih nasvetov, kako si pomagati pri odločitvi o nadaljevanju šolanja ali študija. Informacij je veliko, konkurence med ponudniki izobraževalnih programov tudi, zato poziv h kritični presoji.

»Posameznika naj ne prepričajo samo odlične predstavitve in govorci predstavnikov različnih študijskih programov, lepa predavalnica, brošura ali video,« opominja Maja Dizdarević iz kariernega centra ljubljanske univerze. Opozarja, da se je v zadnjih letih, ko se generacije mladih manjšajo – lani se je, denimo, v srednje šole vpisovalo 30 odstotkov manj dijakov kot ob prelomu tisočletja – konkurenca med ponudniki izobraževalnih programov močno povečala. Nasvetov, kako si pomagati pri odločitvi, kam naprej po končani osnovni ali srednji šoli, je kar nekaj.



Martina Horvat in Vera Bračič iz kariernega centra mariborske univerze opažata, da se pri tako pomembni odločitvi, kakor je nadaljevanje šolanja, nemalokrat pojavi stiska, saj so pogosto mnenja različna, informacij pa je preveč. Na eni od njihovih delavnic tako ponujajo štiri kratke nasvete za pomoč pri izbiri. Najprej je treba spoznati samega sebe. »Vsak posameznik naj se vpraša, kakšen je, kaj ga zanima, kaj mu veliko pomeni in kaj dela z veseljem,« pojasnjujeta. Naslednji korak je, da se dijak oziroma študent pouči o izobraževalnih programih, ki bi mu ustrezali, ob tem pa naj ne pozabi na razmislek, kakšno delo bi hotel opravljati ob koncu študija in kakšne so možnosti, da ga tudi najde. Ko se posameznik odloči, kam naprej, naj naredi načrt aktivnosti, da bo na izbran študijski program tudi sprejet. Sledi nelahka naloga – izvajanje načrta.
 

Pri nasvetih ne izhajati le iz sebe

A nemalokrat se zatakne že pri vprašanju, kdo sem in kaj me veseli. Maja Dizdarević svetuje, da v primeru, če bodoči študenti ne poznajo svojih interesov, sposobnosti, želijo pa si nadaljevati šolanje, a ne vedo, v katero smer, bodisi poiščejo individualno svetovanje (v kariernih centrih, na zavodu za zaposlovanje ...) bodisi obiščejo sejem Informativa (25. in 26. januarja), informativne dneve (15. in 16. februarja) ali delavnice, ki jih organizirajo posamezne fakultete in akademije.



Poizvedovanje in odločanje se običajno začne že doma. Andreja Glavač, certificirana trenerka za vedenjski profil, pravi, da se poklici pogosto idealizirajo in izbirajo s »kavča«, ob spremljanju televizijskih nanizank. »Večkrat se zgodi, da otrok izbere določen poklic, a niti ne ve, kakšno delo ta poklic sploh ponuja,« pojasnjuje. Bodočim dijakom in študentom zato ponuja nekaj praktičnih napotkov. »Starši naj jim pokažejo svoje delovno mesto in spoznajo naj poklic sorodnikov, obiščejo lahko podjetja oziroma ustanove, kadar imajo dneve odprtih vrat. Pogovarjajo naj se z ljudmi različnih poklicev in tudi sami kdaj opravljajo kakšna dela ter tako spoznavajo svoje interese.«



Nasvet staršev pride prav, a opozarja, da so si lahko starši in otroci po vedenjskem profilu različni, starši pa pri nasvetih izhajajo iz sebe. »Denimo, po vedenjskem profilu iniciativna mati je prepričana, da je mreženje, proaktivnost, spontanost in druženje nujno za karierni uspeh. Hči pa je korekten vedenjski profil z nizko iniciativnostjo (zanima jo poglobljeno znanje, je perfekcionistka, se premišljeno odloča, ima rada umirjeno okolje) in jo zanima delo v laboratoriju. Mati lahko njene prednosti in potencial dojema kot slabost.«


 

Izbrati, kar te zanima

Na vprašanje, ali se za nadaljnje izobraževanje odločiti zgolj na podlagi lastnih želja, ali upoštevati tudi potrebe trga dela, Maja Dizdarević odgovarja, naj dijaki izberejo študij, ki jih res zanima, in ocenjujejo, da so ga sposobni zaključiti. Prepričana je, da bodo delo dobili, če bodo v času študija proaktivni in bodo pridobivali raznolika znanja in izkušnje, ki jim bodo pozneje pomagale pri lažjem prehodu iz izobraževanja na trg dela. Kot pravi, je vse preveč primerov, ko posamezniki izberejo študijsko smer na podlagi napovedi potreb na trgu dela, a ne zaključijo niti prvih letnikov študija bodisi zato, ker so neuspešni na izpitih, bodisi ugotovijo, da ne morejo poglobljeno študirati nečesa, kar jih ne zanima. »Napačna izbira študija lahko vpliva na posameznikovo slabo samopodobo, ga privede do osebne ali ekonomske stiske.« Ob tem še opozarja, da so dolgoročne napovedi potreb trga dela skorajda nemogoče. Projekcije kažejo največ desetletje v prihodnosti, a se informacije sproti posodabljajo. »Vemo, da ne vemo, kaj bomo delali jutri, vemo pa, da bomo morali biti fleksibilni in odprti za spremembe,« še pojasnjuje.

Tudi Andreja Glavač odgovarja, da bodo morale biti današnje generacije osnovnošolcev pripravljene na karierne premike. »Potrebna bodo dodatna izobraževanja in prilagajanje spremembam. In seveda bodo tukaj tudi novi poklici, ki jih zdaj sploh še ne poznamo.« Lepo je, kot pravi, ko se otrokovi interesi, izbira poklica in pogoji za vpis ujamejo, a marsikdo šele pozneje v življenju odkrije »svojo pot« in, denimo, hobi spremeni v poklic.