Pol milijarde ljudi ni polno delovno aktivnih, čeprav si to želijo

»Milijonom običajnih ljudi delo ne pomaga pri grajenju boljšega življenja. Velike in zakoreninjene neenakosti, povezane z delom, ter izključevanje jim preprečujejo, da bi našli dostojno delo in s tem upanje v boljšo prihodnost. To je zelo pomembna ugotovitev, ki ima močne in skrb vzbujajoče posledice za družbo,« je poudaril generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Guy Ryder ob predstavitvi trendov za leto 2020.



Pol milijarde za delo sposobnih ljudi ni polno delovno aktivnih, čeprav si to želijo. Poleg 188 milijonov brezposelnih po podatkih ILO še 165 milijonov ljudi brez lastne privolitve dela nepolni delovni čas, 120 milijonov pa jih je obupalo nad iskanjem zaposlitve ali pa nimajo dostopa do nje. Skupaj torej govorimo o 476 milijonih delavcev.



Mednarodna organizacija dela, ki je lani praznovala sto let obstoja, ocenjuje, da se bo v letošnjem letu število brezposelnih v svetu povečalo za 2,5 milijona ljudi. V zadnjih devetih letih je bila brezposelnost stabilna. Brez dela je bilo približno 188 milijonov za delo sposobnih ljudi, zaradi upočasnjevanja gospodarske rasti in ob večanju delovne sile se ustvarja premalo novih delovnih mest, ki bi zagotovila zaposlitev tistih, ki vstopajo na trg dela. Še dodatno bi na povečevanje brezposelnosti lahko vplivalo stopnjevanje omejevanja v mednarodni trgovini.
 

Skrb vzbujajoča dohodkovna neenakost

Najnovejši podatki kažejo, da se povečuje dohodkovna neenakost – je večja od pričakovanj, še posebej v razvijajočih se državah. Globalno je delež nacionalnih prihodkov, ki jih prejmejo delavci, v letih 2004–2017 upadel s 54 na 51 odstotkov, še posebej se to izraža v Amerikah ter v Evropi s srednjo Azijo. V Evropi je leta 2010 ta delež dosegal več kot 55 odstotkov, po letu 2014 pa počasi upada.



Mednarodna organizacija dela letos in v prihodnjem letu pričakuje porast revščine med delavci v razvijajočih se državah, s čimer se svet oddaljuje od cilja, po katerem naj bi jo do leta 2030 izkoreninili. Trenutno se z 'delovno revščino' (ILO jo definira kot zaslužek, manjši od 3,2 ameriškega dolarja na dan z upoštevanjem kupne moči) sooča vsak peti delavec na svetu, kar pomeni več kot 630 milijonov ljudi.



Preostale neenakosti – spol, starost, lokacija –, ki omejujejo tako posameznikove priložnosti kot gospodarsko rast, ostajajo pomemben faktor na trgu dela. Poročilo posebej izpostavlja 267 milijonov mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso niti zaposleni niti se ne šolajo, ter številne druge, ki delajo v nemogočih delovnih pogojih.


 

Spremeniti temelje gospodarske rasti

Globalna gospodarska rast mora začeti temeljiti na spodbujanju k ustvarjanju večje dodane vrednosti, strukturnih spremembah in tehnološkem napredku ter raznolikosti, svetuje ILO. »Izkoriščanje zaposlenih ter slaba kakovost delovnih mest pomenita, da naša gospodarstva ter družba izgubljajo potencial, ki ga ima ta zapostavljeni človeški kapital. Pot do vzdržnega in vključujočega napredka bomo našli, samo če bomo odpravili neenakosti ter omogočili dostop do dostojnega dela,« je poudaril prvopodpisani pod poročilo Stefan Kühn.