Zmeda pri navedbi izobrazbe kandidatov za evropske poslance

Ljubljana – Ko bomo volivci v nedeljo odločali, katere kandidatke in kandidati naj nas zastopajo v evropskem hramu demokracije, bomo želeli vedeti tudi, kako izobraženi so. A če se bomo zanašali na seznam strankarskih list, bomo pri navedenih stopnjah izobrazbe, kakor so nas opozorili tudi bralci, zasledili precej zmede in nedoslednosti. To otežuje primerjavo med strankami in listami, kako kakovostne kandidate imajo. Podobno se je dogajalo že pri državnozborskih volitvah, zato je skrajni čas, da pristojni ukrepajo in poenotijo predpise in merila za dosežene ravni izobrazbe.

Za začetek pojasnilo, da izvirni greh tiči v dejstvu, da se zdaj ravni izobrazbe pri nas lahko izražajo po dveh različnih pravnih podlagah. Prva je uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006, ki izobrazbene ravni razvršča od I do VIII, pri čemer ravni VI in VIII deli še na prvi in drugi del.

Drugo pa določa zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK) iz julija 2016. Gre za enotni domači sistem, ki je usklajen z evropskim ogrodjem, sestavljajo pa ga ravni (izražene v rimskih ali arabskih številkah) od I do X glede na doseženo stopnjo izobrazbe, od doseženega zaključnega spričevala osnovne šole pa do doktorata znanosti. Njegovo uporabo kot bolj smiselno zdaj priporočajo tudi na pristojnem ministrstvu za izobraževanje.

Stopnje izobrazbe, ki ne obstajajo

Kratka analiza pokaže, da je osem list navedlo stopnje izobrazbe v skladu z uredbo iz leta 2006, pet pa po zakonu slovenskih okvirih kvalifikacij. Ob tem je pri kandidatih več strank navedena stopnja izobrazbe, ki ne obstaja po nobeni od obeh veljavnih podlag. Na seznamu, ki nam ga je na domove poslala državna volilna komisija (DVK), je najmanj nejasnosti pri strankah, ki so striktno uporabile zakon in slovensko ogrodje kvalifikacij (NSi, SD, SDS, Dobra država), več vprašanj pa se poraja pri nekaterih kandidatih list, ki so se pri navedbi stopnje izobrazbe oprli na uredbo.

Nekateri kandidati strank SMC, LMŠ, Povežimo se, SNS, Desusa itd. navajajo stopnjo izobrazbe VII/2, ki ne obstaja, niti po uredbi niti po zakonu. Ob tem se, denimo Domovinska liga, pri stopnji izobrazbe opira na uredbo, a pravilna oznaka izobrazbe vodilnega kandidata z dvema navedenima magisterijema bi bila VIII/1 – in ne VIII, kakor je navedeno na seznamu. Podobno nedoslednost lahko opazimo pri navajanju stopnje izobrazbe kandidatov pri Levici, kjer so, denimo, pri dveh kandidatih, doktorjih znanosti, pri nazivu izobrazbe uporabili oznako VIII, čeprav bi bilo pravilno VIII/2 itd.

Liste kandidatov niso poenotene pri navajanju doktorskih in magistrskih nazivov pred imeni kandidatov, prav tako v nekaterih primerih ni jasno, ali gre za magistra/magistro po predbolonjski ali bolonjski klasifikaciji. Dvojna uporabljena metodologija najbolj loči kandidate z doktoratom znanosti, po slovenski klasifikaciji imajo najvišjo stopnjo izobrazbe X, po uredbi pa VIII/2.

Brez enotnih navodil, DVK obljublja spremembe

Vsa ta metodološka kakofonija kaže, da stranke pred vlaganjem kandidatnih list niso prejele nobenega enotnega navodila, zato so bolj ali manj uspešno poskušale upoštevati eno ali drugo veljavno klasifikacijo.

V DVK, ki bi morala strokovno bdeti nad organizacijo in izvedbo volitev, so nam pojasnili, da »so seznanjeni s problematiko navajanj stopenj izobrazbe kandidatov v kandidatnih listah. V zvezi s tem pojasnjujemo, da stopnje izobrazbe navajajo predlagatelji kandidatnih list oziroma kandidati sami in, da jih DVK ne preverja. Ker v zvezi s tem obstaja več metodologij, bomo za prihodnje volitve, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za področje visokega šolstva, poskušali doseči dogovor in zadevo poenotiti,« nam je odgovoril direktor DVK Dušan Vučko.

Na CPI za poenotenje

Na pristojnem ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so nas pri iskanju odgovorov, kaj bodo ukrenili, preusmerili na Center za poklicno usposabljanje (CPI). V. d. direktorice Urška Marentič poudarja, »da je zdaj priložnost za poenotenje ravni izobrazb. Odločitev moramo sprejeti na ravni države in dobro bi bilo, da bi DVK dala enotno navodilo. Imamo uredbo iz 2006 in imamo zakon, ki je bil sprejet leta 2016. Zakon je zakon in najbrž bo treba upoštevati ravni, ki jih določa SOK. Ta odločitev je odprta tudi na ministrstvu, odločiti pa se moramo, kako bomo uskladili ti dve ravni. To moramo narediti s premislekom, naše stališče pa je, da moramo v Sloveniji imeti en sam sistem kvalifikacij.«

Uporaba zakona se ji zdi smiselna tudi zato, ker je določil, kaj pomenijo posamezni ravni izobrazbe za nazaj, ob tem je določil tudi povezave med slovenskim in evropskim ogrodjem kvalifikacij. »Recimo, določil je tudi, da je naš stari znanstveni magisterij del osme ravni evropskega ogrodja in s tem bliže doktoratu.«

Od julija 2016, ko je zakon začel veljati, morajo imeti vsa spričevala, certifikati in priloge k diplomi za visoko šolstvo na listinah zapisane stopnje izobrazbe po SOK in evropskem ogrodju kvalifikacij. »Novi diplomanti, tudi srednješolci in osnovnošolci, imajo to zdaj vse zapisano v spričevalih, s sprejetim zakonom pa je država povedala, za kakšno stopnjo izobrazbe gre. Trudimo se, da bi bilo to pregledno, res pa je na državi ostal še dogovor, ali stvari povsem poenotimo ali pa bomo obdržali tudi uredbo. Mnenje naše inštitucije je, da potrebujemo poenotenje. Drugače ustvarjamo zmedo med ljudmi,« opozarja na nedosledno ravnanje države tudi Urška Marentič.