Soočenje špicenkandidatov

Vodilni kandidati političnih strank za predsedovanje Evropski komisiji so v uro in pol trajajoči Maastrichtski debati predstavili svoja stališča ter vizijo Evropske unije. Od zadnje debate, kjer je trenutno predsedujoči evropski komisar Jean-Claude Juncker zagovarjal svoje načrte o oblikovanju prihodnosti Evrope, je minilo natanko pet let. 

Tako kot leta 2014 tudi letošnja debata v središče pozornosti postavi študentsko problematiko ter skrbi mladih širom Evrope, med katerimi so mnogi, ki se bodo letos prvič podali na volišča. Vodilne teme, ki so jih v debati naslovili špicenkandidati, so prihodnost Evropske unije ter digitalna in trajnostna Evropa.



Svoje sodelovanje v debati so potrdili sledeči kandidati: Bas Eickhout (Evropska zelena stranka), Frans Timmermans (Stranka evropskih socialistov in Socialnih demokratov), Violeta Tomić (stranka Evropske levice), Guy Verhofstadt (Evropsko zavezništvo liberalcev in demokratov) in Jan Zahradil (Zavezništvo evropskih konservativcev in reformistov). 

Nemški vodilni kandidat Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke (EPP) je udeležbo na debati odklonil, kljub temu da so bili predstavniki o predvidenem datumu obveščeni leto dni vnaprej. Prav tako se dogodka ni uspel udeležiti Oriol Junqueras, vodilni kandidat Evropske svobodne zaveze, saj je v Španiji v preiskovalnem priporu. 


 

Pet vizij Evropske unije

Frans Timmermans je kot prvi v svojem rodnem kraju v uvodni izjavi mladim svetoval, naj si predstavljajo, kje si želijo biti čez pet, deset let ter se nato vprašajo, kdo ima pravi načrt za to vizijo. »V prihodnosti ni prostora za fosilna goriva in nacionaliste. Odločitev je vaša,« je uvodno izjavo povzel Timmermans.

Jan Zahradil iz Češke republike je poudaril, da nekatere rešitve niso vedno možne tudi na evropski ravni. Meni, da moramo poiskati ravnotežje med nacionalno in evropsko ravnjo, zato je fleksibilna Evropa edini način, s katerim lahko to dosežemo. 

Mnenju češkega kandidata je nasprotoval Guy Verhofstadt, ki verjame, da se bo v prihodnosti oblikoval svet gigantov. »V takem svetu je življenje povsem drugačno, naši standardi, vrednote in način življenja se bodo spremenili, zato potrebujemo združeno Evropo. Potrebujemo novo Evropo za nov svet,« je dejal ter izpostavil potrebno po novi, sredinski proevropski sili.

Violeta Tomić je uvodoma dejala, da nihče ne more zanikati, da je EU daleč od idealov demokracije, pravičnosti in enakosti. Zadnja gospodarska kriza je za bankirje in borzne posrednike v Frankfurtu in Londonu le daljni spomin, preostali prebivalci Evropske unije pa njene posledice še vedno čutijo. »Politiki v Bruslju preferirajo interese bankirjev, jaz pa vam predstavljam idejo Evropske unije v interesu ljudi in ne korporacij.«

Bas Eickhout je kot predstavnik evropske zelene stranke svojo pozornost v uvodni izjavi namenil spopadanju s klimatskimi spremembami, s katerimi se moramo soočiti na evropskem nivoju. »Ne le s pogovarjanjem temveč z dejanji,« je dejal ter pozval k ukrepanju.


 

Podnebna politika in izzivi prihodnosti

V mestu, kjer so s podpisom Maastrichtske pogodbe postavili temelje Evropske unije, so predstavniki osrednjih političnih strank predstavili tudi svoj pogled na digitalno Evropo ter trajnostno prihodnost. Prisotni špicenkandidati so z dvigom rok podprli idejo o trajnostnem pristopu ter nujnosti po ukrepanju in spremembah. Študentskih gibanj, ki opozarjajo za nujnost spopadanja s podnebnimi spremembami, ni podprl le Jan Zahradil. 

»Ne verjamemo, da bi lahko obrat v okoljevarstveni problematiki dosegli v neliberalnem kapitalizmu, saj le-ta sledi le dobičku. Potrebujemo politično voljo in moč, da spremenimo sistem. To je edina rešitev,« je poudarila Tomićeva ter dodala, da Evropsko komisijo obkroža 80.000 lobistov, ki s trdim delom skrbijo za to, da so njihovi glasovi glasnejši od glasov ljudi. 

Vodilni kandidati so se pri vprašanju o prihodnosti digitalne Evrope zavzeli za regulacijo tehnoloških velikanov kot so Google, Amazon in Facebook. Poudarili so tudi nujnost zajezitve naraščajočih lažnih novic ter poudarili potrebo po večjem nadzoru. 



V zadnjem segmentu debate so se posvetili še vprašanju, kako poskrbeti za mlade iz šibkejših socialnih okolij, ki se spopadajo z brezposelnostjo in slabim ekonomskim položajem. »Povečati moramo mobilnost znotraj EU, saj je 3 milijone prostih delovnih mest znotraj Evropske unije. Tudi socialno politiko moramo spremeniti ter zagotoviti vsaj minimalno socialno varnostno mrežo,« je dejal Guy Verhofstadt. 

Violeta Tomić je dejala, da se EU lahko sramuje števila revnih in brezposelnih. »Poskrbeti moramo za polno zaposlenost in zagotoviti minimalno plačo,« je poudarila. Tudi Eickhout iz vrst zelenih se je vprašal, zakaj še vedno ni določena raven minimalne plače, kot tudi višina plačila praktikantov. Dodal je še, da moramo omogočiti tudi prostor za nove naložbe.

Zahradil je v svoji izjavi poudaril, da Evropska komisija ne bo ustvarila novih delovnih mest, saj to ni njena naloga, lahko pa ustvari ustrezno okolje in vzdušje, ki bo spodbudilo oblikovanje novih delovnih pogojev.

Naslednja razprava bo v četrtek v Firencah, ključno soočenje pa bo 15. maja v Bruslju.