Ali bomo mladi imeli prihodnost v EU?

EU je zapletena politična tvorba. Na žalost ima veliko pomanjkljivosti – večino so jasno predstavili podporniki brexita. Glavne kritike se lahko delijo v dve kategoriji. Prvi je skupno prepričanje, da je EU neučinkovita. Države vanjo vlagajo denar, čas, a pogosto ne vidijo učinkovitih rešitev. Tak primer je zagotovo reševanje begunske krize. A velikokrat pozabljamo, da EU članicam ne more in ne sme vsiljevati svojih zakonov in volje, če hoče ostati unija. S tem je povezana druga kategorija kritik – da se EU preveč vmešava v stvari, ki bi morale biti domena posameznih držav.

Ne vsi, zagotovo pa veliko problemov EU izhaja iz dejstva, da njeni državljani pripadnosti EU ne čutijo na enak način kot pripadnosti primarni državi. Do neke mere je to razumljivo, vendar pa lahko pripelje do tekmovalnosti med državami, kar pa lahko ovira iskanje skupnega dobrega.

Ob vseh negativnih novicah se pogosto vprašam, ali bomo mladi imeli prihodnost v EU. Si sploh želimo prihodnosti v skupni evropski državi? EU se v zadnjih letih trudi povezovati mlade z različnimi projekti, kot sta Erasmus+ in podarjanje vozovnic Interrail mladim Evropejcem za 18. rojstni dan. S tem želijo odpraviti oziroma preseči stereotipe in predsodke o preostalih državljanih EU.

Kot letošnja maturantka pa v EU vidim veliko več pozitivnih stvari. Ko sem si čez praznike prenapolnila glavo z maturitetno snovjo, sva s sestro, ki študira na Dunaju, načeli zanimivo debato. Na fakulteti, kjer študira, je skoraj vsak študent iz druge države, tudi z različnih celin. Vem, da je pred odhodom na Dunaj politika ni zanimala, niti državne volitve in referendumi, kaj šele EU, kar pa se je v zadnjem letu zelo spremenilo.

Iz njenih izkušenj je razvidno, da EU združuje ljudi na naši celini bolj, kot si predstavljamo. V Evropi najdemo veliko različnih kultur, jezikov, podnebij, življenjskih standardov ipd. In EU teh različnih kultur noče poenotiti, ampak želi predvsem zmanjšati trenja med narodi.



Na Dunaju so študenti iz Francije, Nemčije, Slovenije, Islandije, Cipra in od drugod. Vsi so tujci, zato se lažje poistovetijo drug z drugim. Vsak spozna nove kulture, se zave, kako dobro živi v svoji državi, ali pa vidi, kaj bi bilo treba izboljšati. Študentje iz EU pa se od drugih ločijo po tem, da so privilegirani. Za študij v tujini ne potrebujejo posebnega vizuma in veliko denarja, da dokažejo, da lahko preživijo v državi gostiteljici, kar je stalna skrb drugih študentov, celo Evropejcev, ki niso v EU. Tudi tako nam EU pomaga k razgledanosti in razumevanju drugih.

Prihodnosti v EU pa si ne želim le zaradi pragmatičnih stvari, ampak zato, ker čutim povezanost z drugimi Evropejci. Če moram izraziti svojo pripadnost, sem najprej Slovenka, potem pa tudi Evropejka. Ko sem med obiski na Dunaju preživela nekaj časa s sestrinimi sošolci, sem opazila, da so kljub različnosti zelo povezani. Bolj odprti so do tujcev, drugačni kot večina mojih vrstnikov, ki se šolajo doma, vključno z mano. Čeprav nimam tako raznolike družbe, pa sem v dveh letih, odkar obiskujem program mednarodne mature, opazila spremembo v svoji percepciji tujcev in predsodkih.

EU nam omogoča, da negujemo svojo in evropsko kulturo, s tem pa ohranjamo mir med nami. Brez nje bi vse te kulture težje živele v sožitju, kar dokazuje že nedavna evropska zgodovina.

Zato se želim truditi za EU.


Alvina Leticia Anžlovar, Gimnazija Bežigrad, program Mednarodna matura, 4. mm


Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
                                                                                                                  
 
___________________

evropski parlament Foto Ep

 Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.