Zdravje zaposlenih vpliva tudi na uspešnost podjetij

Ljubljana – Zdrav življenjski slog vsakega od nas je najboljše preventivno vedenje zoper številne bolezni in obolenja. Tudi evropska komisija opaža velik napredek pri uresničevanju zavez za spodbujanje zdravega načina življenja po vsej EU, saj prav zdravje zaposlenih vpliva tudi na uspešnost podjetij.

V zadnjih dveh letih je EU skoraj podvojila sredstva za telesne dejavnosti v okviru programa Erasmus+, podporo pa namenja tudi kampanji za zdravo prehrano in izmenjavo dobrih praks na področju prehrane med državami članicami. S šolsko shemo EU z letnim proračunom 250 milijonov evrov podpira zdravo prehrano in krepi ozaveščenost med mladimi. Poleg tega komisija sodeluje z drugimi institucijami EU in zagotavlja stalno podporo državam članicam in civilni družbi za spodbujanje bolj zdravega načina življenja.

Danes zdravi otroci so pogosteje jutrišnji zdravi odrasli, saj nas navade in vzorci vedenja, povezani z zdravjem, ki se razvijejo v otroštvu, spremljajo vse življenje. Zato je pomembno, da skrb za zdrav življenjski slog privzgojimo že v otroštvu, kajti ravno uvajanje in vzdrževanje zdravih življenjskih navad je najboljše preventivno vedenje zoper pojav številnih bolezni in obolenj, so ugotovitve nedavne mednarodne konference, ki jo je organizirala Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
 

Nov doktorski program Preventiva za zdravje

Omenjena fakulteta je letos akreditirala nov triletni doktorski študijski program Preventiva za zdravje. Prvo generacijo bodo vpisali v prihodnjem študijskem letu. Namen novega programa je izobraziti raziskovalca oziroma raziskovalno-razvojnega strokovnjaka, ki bo s svojim delovanjem nadgrajeval obstoječa in ustvarjal nova znanja s področja preventive. Kot navajajo, se bo študent naučil povezovati znanja iz kineziologije, dietetike, fizioterapije in zdravstvene nege v celovite rešitve za varovanje in krepitev zdravja. Navedena področja v svetu pridobivajo družbeni pomen, kopičijo pa se tudi z znanstvenimi raziskavami podprti dokazi, da so to stroke, za katere obstajajo številne indikacije na področju preventivnega ukrepanja. Samostojno in kreativno raziskovalno delo študenta, ki ga usmerja mentor, je glavni poudarek programa. Po končanem študiju bo doktor znanosti s tega področja usposobljen za samostojno in kreativno znanstveno delo, načrtovanje strategij za reševanje sodobnih družbenih problemov s področja preventive, kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoj raziskovalnih metod, poročanje o raziskovalnih dosežkih ter prenos znanj v prakso.


 

Pomembni primarni preventivni ukrepi

Z učinkovitim javnim zdravjem in primarnimi preventivni ukrepi je mogoče tudi preprečiti veliko prezgodnjih smrti. In Slovenija je med državami EU tista z najvišjim, kar 53,5-odstotnim deležem smrtnih primerov, ki bi jih lahko preprečili. Naši državi sledita Madžarska (51,7 odstotka) in Estonija (50 odstotkov), najnižji pa je ta delež v Bolgariji (35,4 odstotka) in na Cipru (39,2 odstotka). Leta 2016 je bilo v Sloveniji zabeleženih 5006 prezgodnjih smrti oseb, mlajših od 75 let, kar je 76,2 odstotka vseh smrtnih primerov v tej starostni skupini, kažejo najnovejši podatki evropskega statističnega urada.

V EU je leta 2016 umrlo približno 1,7 milijona ljudi, mlajših od 75 let. Od tega je 1,2 milijona smrtnih primerov oziroma 68 odstotkov vseh smrti v tej starostni skupini mogoče šteti za prezgodnje. Med temi bi jih lahko 741.000 preprečili z učinkovitim javnim zdravjem in primarnimi preventivnimi ukrepi, 422.000 pa s pravočasnimi in učinkovitimi zdravstvenimi ukrepi. Srčni infarkt (174.000 smrti), rak sapnika, bronhijev in pljuč (168.000) ter kap (87.000) so pri ljudeh, mlajših od 75 let, povzročili več kot tretjino (37 odstotkov) smrti, ki jih je mogoče preprečiti.
 

Za kakovostno zdravstveno oskrbo

Po drugi strani se zdravje svetovnega prebivalstva izboljšuje, zaradi česar lahko danes že milijarda ljudi pričakuje, da bodo živeli do 78. leta, a hkrati so med ljudmi tudi velike neenakosti. Odpravo razlik v zdravju je mogoče doseči tako, da bodo naša in vse generacije za nami imele kakovostno zdravstveno oskrbo, dovolj denarja za vsakodnevno življenje, varnost, priložnost za izobraževanje in pošteno plačilo za delo, je med drugim poudarila v. d regionalne direktorice evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije Iroska Ostlia na junijski konferenci v Ljubljani. Slovenija sicer sodi med bolj uspešne države pri spoprijemanju z neenakostmi v zdravju. Je pa minister za zdravje Aleš Šabeder ob tem opozoril, da je neenakost v zdravju povezana s stopnjo izobrazbe in posledično socialno-ekonomskim statusom, nanjo pa pomembno vpliva tudi dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je tesno povezana s čakalnimi dobami. Zato je zagotovil, da bo skrajševanje čakalnih dob glavna prednostna naloga ministrstva.


 

Za uspešno ozdravitev ključen prav čas

Navedeni podatki so alarmantni. Dejstvo pa je, da je ob soočenju z zdravstvenimi težavami ključen dejavnik za čim bolj uspešno ozdravitev prav čas. Vsak posameznik se ob tem sooči z dolgimi čakalnimi vrstami v javnem zdravstvenem sistemu in vprašanjem, kako bi se temu lahko izognil in čim prej opravil vse potrebne preglede. Tudi podjetja vse bolj poudarjajo, da ne vlagajo samo v opremo, ampak so na prvem mestu zaposleni. Prav zdravje zaposlenih vpliva na uspešnost podjetij. Ta na različne načine poskušajo motivirati zaposlene za zdravo in uravnoteženo prehrano, čim več gibanja in vrsto drugih aktivnosti, ki pripomorejo k čim bolj zdravemu posamezniku. Delodajalci tako na primer zaposlenim poleg rednih obdobnih zdravstvenih pregledov omogočajo preventivne preglede in cepljenja, pa možnosti za redno telesno aktivnost v okviru organiziranih vadb, razna svetovanja, programe aktivnosti za starejše sodelavce, programe preventivnega zdravstvenega okrevanja in podobno. Dobrodošlo je tudi učenje veščin za načrtovanje dnevnih obveznosti, zmanjševanje časovnih stisk in preprečevanje stresa.
 

Hiter dostop do zdravstvenih storitev

Poleg že omenjenega lahko podjetja zaposlenim omogočijo hiter dostop do zdravstvenih storitev, saj je eden ključnih dejavnikov za čim hitrejšo in uspešno ozdravitev prav čas. Tu pa se zaplete pri dolgih čakalnih dobah, zaradi česar so postala zanimiva dodatna zdravstvena zavarovanja. Kot med drugim pravi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger, si nihče ne želi čakati res zelo dolgo, poleg tega pa v resnici ne vemo, koliko časa se sploh čaka. Zavarovalnice tako s ponudbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj po njenih besedah pravzaprav pomagajo celotnemu sistemu in delodajalcem, saj si nihče ne želi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ker to povzroča številne težave in dodatne stroške.
Zavarovalnice ponujajo različna dodatna zdravstvena zavarovanja, na primer za izognitev dolgim čakalnim vrstam za zobozdravstvene storitve.



Za zdaj edina pri nas pa Prva osebna zavarovalnica omogoča specialistične preglede tudi brez napotnice pri zasebnih zdravnikih. Z zavarovanjem Prva zdravje je pri novonastalih boleznih in poškodbah omogočen hiter dostop do zdravstvenih storitev v največ desetih delovnih dneh s 23 področij medicine, in to prek telefonske številke, ki je dostopna 24 ur na dan, sedem dni v tednu. In za takšno zavarovanje je, kot je v nedavnem pogovoru za Delo pojasnil Janez Kranjc, ki je septembra prevzel vodenje uprave Prve osebne zavarovalnice, veliko zanimanje tako pri posameznikih kot pri podjetjih, ki se vedno več odločajo za takšno obliko kolektivnega zavarovanja. Po njegovih besedah je eden od razlogov vsekakor korist, ki jo prepoznajo podjetja, to je ugodnost, ki jo lahko ponujajo svojim zaposlenim kot boniteto. Hkrati pa ima podjetje na koncu korist, ker to pozitivno vpliva na bolniške odsotnosti. Seveda to ne bo odpravilo tistih bolniških odsotnosti, ko nekdo noče na delo. »Kadar pa je neka bolniška odsotnost posledica čakanja na zdravljenje, pa jo taka oblika zavarovanja skrajšuje in seveda potem tudi povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Podjetja v Sloveniji že prepoznavajo kvaliteto takšnega zdravstvenega zavarovanja in ga uporabljajo, ker ima dolgoročni učinek,« je še navedel Kranjc.
 

Že tretja nacionalna raziskava o zdravju

V Sloveniji pod okriljem inštituta za javno zdravje letos poteka že tretja nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu, katere namen je oceniti zdravstveno stanje prebivalcev, kako pogosto uporabljamo različne zdravstvene storitve in kakšen je naš življenjski slog, povezan z zdravjem. Prva je bila pri nas izvedena leta 2007, druga pa leta 2014. Enako raziskavo izvajajo tudi druge članice EU, zato bodo njeni izsledki mednarodno primerljivi. Raziskava poteka na vzorcu prebivalcev Slovenije, starih nad 15 let; tako spomladi kot jeseni je v vzorec vključenih po 8000 ljudi, ki so na svoj naslov prejeli vabilo k sodelovanju v raziskavi, na vprašalnik pa lahko odgovarjajo tudi prek spleta.