Za učinkovit zdravstveni sistem

Prva okrogla miza je bila namenjena razpravi o vodenju in upravljanju s smernicami za kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem, moderirala jo je direktorica Združenja Manager Petra Juvančič. Na njej so sodelovali Aymeric Royere, predsednik in direktor Inovativnih zdravil Novartisa v Sloveniji, Nataša Hajdinjak, predsednica uprave Prve osebne zavarovalnice, doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike Ljubljana, dr. Zoran Erjavec, dr. med., internist hematoonkolog v nizozemski splošni bolnišnici Emmen Treant ter član in predsednik različnih komisij glede smernic in financiranja v Federaciji medicinskih specialistov Nizozemske (FMS), ter prim. mag. Dorjan Marušič, direktor ZZ Celjenje in nekdanji zdravstveni minister ter samostojni svetovalec na področju delovanja zdravstvenih sistemov.

Potrebna je argumentirana razprava

Zdravstveni sistem mora biti zgrajen na učinkovitosti a ne na račun kakovosti oskrbe. In vsi v zdravstvu si želimo, da je zdravstvo kakovostno in hitro dostopno, je uvodoma dejala Petra Juvančič in povprašala, kako ga komentirajo udeleženci okrogle mize. Dorjan Marušič je dejal, da je slovensko zdravstvo ves čas pod pritiskom javnosti in politike, zdaj je najbolj aktualen zakon o zdravstveni dejavnosti, istočasno je ministrica predstavila zakon o kakovosti, ki je paradni zakon tega desetletja. In kot pri vsakem poskusu urejanja sistema in uvajanju sprememb prihaja do nasprotovanj.

»Sam pa pričakujem, da bi se dejansko lotili argumentirane razprave, na podlagi katere bomo, upam, poskušali nadgraditi ta zakon tam, kjer je pomanjkljiv. Treba je začeti z analizo in ugotoviti, kaj je glavni problem in obenem izboljšati negativne stvari. In glede s.p.-jev v zdravstvu - to so kreirali na finančnem ministrstvu in ne na zdravstvenem. Pomembno pa je, kako zadržati in spodbuditi zdravnike, da bodo delovali v javnih zdravstvenih zavodih. Poleg tega pa je treba izboljšati upravljanje zdravstvenih zavodov in iskati prave vzpodbude, da bodo zdravniki ostali v javnih zdravstvenih zavodih. UKC je na primer največji zaposlovalec, pomanjkljivost pa je njegovo upravljanje, vodenje sistema.«

Dr. Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike pa je glede novega zakona dejal, da je sam kljub novi funkciji še vedno in v osnovi zdravnik in se s samim poslovanjem ne ukvarja, njegov pogled na ta poklic pa je še vedno malo romantiziran. »To je poklic, za katerega, ko se zanj odločiš veš, kaj vse to za sabo potegne, kakšne žrtve. In seveda tudi mi, ki smo v to stopili pred več kot 30 leti, moramo sprejeti dejstvo, da danes mladi malo drugače gledajo na vse to in na poklic – moramo to sprejeti in se skladno s tem obnašati, tudi pri vodenju teh kadrov. UKC je nek steber, tista ključna institucija v javnem zdravstvu v Sloveniji, kjer končajo najbolj kompleksni in najtežji bolniki – mi smo slepa ulica, ker takega bolnika ne moremo nikamor več poslati. Pričakujem, da se bodo stvari uredile, da se bo ljudi, ki delajo v javnem zdravstvu, ustrezno lahko plačalo. Ti pojmi javno/zasebno - ne vem v kakšnem kontekstu se uporabljajo in kaj je v vsakem od teh pojmov imanentno - vendar ne glede na to kje si, se moraš obnašati kot dober gospodar. Stvari moraš imeti urejene, kakšen pa imaš motiv – ali je to izključno finančni, ker v UKC nekih hudih dobičkov ne bomo koval. Pomembno je, da mi kontroliramo vse stroške in da nam na drugi strani da zavarovalnica denar za opravljene storitve,« je še dejal Pokorn.

Pacienti kot partnerji

Ob vsem tem je Zoran Erjavec, ki od leta 1991 kot zdravnik deluje na Nizozemskem, dejal, da je v teh razpravah ključno to, da mora vsak malo popustiti in najti rešitev, saj če imajo vsi isti cilj, se lahko najde rešitev. Primarno zdravstvo je na Nizozemskem zelo pomembno, pri celotnim organizaciji zdravstva na Nizozemskem. Veliko se vlaga v to. Pomembne so tudi organizacije zdravnikov ter vloga pacientov, ki je zelo pomembna: na paciente smo včasih gledali kot na kliente, kar je pomenilo, da jih moramo tudi zadovoljiti. Sedaj pa smo na sistemu, v katerem gledamo na paciente kot na partnerja, to pomeni, da sodelujejo v procesu in soodločajo.

»Primarna raven je na Nizozemskem pretežno zasebna, saj je pomemben rezultat in nadzor: kako to deluje v praksi: okoli 80 odstotkov hišnih zdravnikov so zasebniki. Jaz ne razumem polemike glede javnega in zasebnega zdravstva, zame je pomembna kakovost dela, da pacient dobi tisto podporo ki jo rabi od zdravnika.« Ob tem je Dorjan Marušič dodal, da so v Sloveniji v skupščini ZZZS tudi predstavniki pacientov, pa raznih društev. So pozitivni premiki tudi pri nas, saj se je Zveza organizacij pacientov odločila, da bo stopila na skupno platformo. Glede sestave skupščine ZZZS pa je dejal, da je to ostanek prejšnje države - in dokler ne bomo uredila obeh zakonodajnih področij: organizacije in financiranja, se bomo lovili v krogu.

Aymeric Royere pa je izpostavil odločanje na podlagi podatkov v zdravstvu, ki temelji na analizah in raziskavah na vseh ravneh sistema. Po njegovem je treba organizirati in okrepiti izmenjavo podatkov in priporočil znotraj vseh institucij, ki aktivno zbirajo podatke, kot so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Pri tem je ključnega pomena, da se učinkovito uporabijo ugotovitve in najboljše prakse, ki so na voljo na ravni EU.

To bo omogočilo tudi uvedbo vrednotenja zdravstvenih tehnologij (angl. Health Technology Assessment – HTA) v letu 2025, ki vse bolj pridobiva na pomenu kot del sistemskih pristopov in ki prebivalcem Evropske unije zagotavljajo dostopnost do pomembnih zdravil, pa tudi na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave (NaVTeZ) in drugih inovativnih pristopov za pravičnejše in preglednejše financiranje zdravstvenega varstva. Omenjeno v središče zdravstvene obravnave postavlja pacienta in njegovo zdravje ter želi zdravljenje organizirati tako, da z njim dosežemo najboljše rezultate zdravljenja za pacienta glede na vložena sredstva.

Nataša Hajdinjak je ob vsem tem dejala, da so zavarovalnice na trgu ponudila ta dodatna zavarovanja, ki se ocenjujejo kot slaba stran tega zdravstvenega sistema, pa čeprav je bilo to preprosto odziv na potrebe na trgu - Slovenci, ki so rabili storitev hitro in zasebniki so to ponudili. »Z zavarovanji dosežemo določeno stopnjo solidarnosti vseh, ki so v zavarovanja vključeni. Upravljati moramo z resursi, ki jih imamo in se strinjam z g. Pokornom, da ne glede na to, ali smo v javnem ali zasebnem zavodu, saj brišemo le meje o načinu financiranja zdravstvenih storitev.« In je še dodala, da v zavarovalnici preverjajo, »ali so naši zavarovanci, ker gre za naše kliente, s storitvijo in celim procesom zadovoljni. Paciente tudi vključujemo v razvoj naših produktov, to nam nalaga tudi evropska zakonodaja, saj mora biti vse odraz potreb in zahtev.«

Za Zorana Erjavca je pomembna, tudi razgledanost bolnikov. Marušič o tem meni: »Če se bomo lotili projekta na vrednotah temelječega zdravstvenega sistema, se bo treba natančno dogovoriti in podučiti paciente o partnerstvu.« Sicer pa naj bo naše glavno vodilo, pravi, kako vpeljati kakovost v zdravstveni sistem.

Pomembnost inovativnosti

Aymeric Royere pa je pojasnil, da je farmacevtski sektor zelo dobro razvit in v Sloveniji imajo tri proizvodna mesta. Pomembne in inovativna zdravila, ki prinašajo dodano vrednost za pacienta. »Za nas je pomembno, da imamo poslovno okolje, ki je stabilno. Po drugi strani je pomemben tudi dostop do zdravnikov in specialistov in diagnoz. Za nas kot Novartis je pomembno, da prinaša inovativno medicino in torej terapije, ki imajo le majhne alternative.«

Pri nas znajo biti postopki zelo dolgi, inovativna zdravila pa lahko prav tako pripomorejo k bolj učinkovitem zdravstvenem sistemu. Kako ga torej izboljšati? »Inovativna medicina, ki prinaša inovacije pri obravnavi pacientov, je le del rešitve. Ključni element je partnerstvo, drugi je sodelovanje,« meni Aymeric Royere, pri čemer omeni kardiovaskularne bolezni, ki pomenijo 40 odstotkov smrti; 8000 ljudi umre vsako leto zaradi njih. Glede radioaktivne terapije, ki je »relativno nova pri zdravljenju raka«, pa gre njegova kritika Sloveniji, ki da je »edina država v Evropi, ki nima ciklotrona«. Ob tem je Royere še poudaril, da je zdravje treba priznati kot naložbo. Po njegovi oceni boljši dostop do zdravil ter bolj trajnosten in vzpostavljen okvir za povračilo stroškov inovacij spodbuja bolj zdravo družbo in obenem spodbuja tudi gospodarsko rast.

Glede zaščite inovacij pa je dodal, da to morda trenutno ni najpomembnejša prednostna naloga Slovenije, a če se ne bomo ustrezno odzvali, bomo posledice čutili tudi v Sloveniji. Nujno je treba zagotoviti, da bo evropski sektor znanosti o življenju ostal konkurenčen in da se bo še naprej varovala intelektualna lastnina.
 

 

Nizozemske izkušnje

Na Nizozemskem so že leta 2006 uvedli zdravstveno reformo in spremenili financiranje zdravstva, zavarovalnice morajo med drugi poskrbeti, da ima vsak pacient hišnega zdravnika. Kot pravi Erjavec, so tamkajšnje zavarovalnice dobile režijsko vlogo v zdravstvu: »Ves denar iz premij, od delodajalcev, državnega sklada, gre v neodvisno agencijo, ki odloča o tem, kaj je v zavarovalnem paketu. Ta denar gre prek zavarovalnic v vse regije.« Reforma po njegovem ni bila popoln uspeh, pozabili so na kakovost, pravi Erjavec.

Zobozdravstvo na Nizozemskem je na prostem trgu, in na njem vlada precej konkurence, dodaja. O čakalnih dobah pa, da ob podobni demografski sliki, kot je pri nas, v Sloveniji, čakalne dobe, denimo, od enega leta do dveh let, ne obstajajo.

Pokorn je o digitalizaciji mnenja, da je prinesla preskok.Obenem je kritičen: »Digitalizacija je koristna, a ostali smo na pol poti.«  Financiranje je po njegovem tako »kapljično, da je sistem obstal«. Bil je razvit ob sodelovanju naših strokovnjakov, a v zahodni Evropi je v boljši različici kot pri nas. »A treba je naprej. Bolnik je še vedno analogen. Skrbeti je treba, da sistem razvijamo,« je pozval.

»Še vedno imamo avstroogrski sistem na sekundarnem in terciarnem nivoju,« je kritičen Marušič. Če ne bomo dopustili stroki, da bo odločala in predlagala, pravih sprememb ne bo, meni Marušič in dodaja, da je »naša administracija med najbolj digitaliziranimi«, drugje pa »šepa«. Marušič prisega na ponovno rojstvo stroke.

In katere ključne ukrepe potrebuje slovensko zdravstvo, da bo učinkovito?

Royere meni, da je vzdržen sistem prvi ključ do njega. Pokorn v istem kontekstu omenja beg medicinskih sester iz najbolj zahtevnih ustanov na primarno raven ali celo iz zdravstva, pričakuje večjo rodnost med Slovenci, v zdravstvu pa organizacijsko kulturo oziroma normalne delovne pogoje, stimulativno kulturo, in ustrezno plačilo za opravljeno delo

Hajdinjakova meni, da je politika tista, ki »mora naliti čistega vina Slovencem, kaj si s sredstvi, ki so na voljo, lahko privoščimo in kaj si bomo lahko glede na demografske trende privoščili čez desetletja«.

Erjavec prisega na vlaganje v primarno zdravstvo, ki pokriva od 60 do 80 odstotkov vseh zdravstvenih storitev. Treba je vlagati v kakovost dela, meni in poudarja vlogo pacienta, ki naj ne bo le partner, temveč naj bo tudi odgovoren.

Marušič je prepričan, da bo morala Slovenija »graditi na olimpionikih na vseh področjih, ne le v športu«. Sicer pa je rodnost po njegovem najbolj učinkovit sistem, da se zdravstvena piramida normalizira. Zato poziva »nazaj k analognem« - v zadovoljstvo Slovencev in Slovenk.

Zdravstveni delavci bi morali imeti izkušnjo uporabnika zdravstvenih storitev

Pokorn je še dejal, da je osnovna vsega pristen medčloveški stik in pogovor ter pregled pacienta, pa ne glede na to, koliko digitiliziramo zdravstvo. Glede predlogov o možnostih anonimnih prijav zdravniških napak, pa je dejal, da ne ve, čemu je lahko kakršna koli anonimna prijava namenjena, ker lahko pride do pogromov. »V zdravstvu so utečene poti do pritožbe, to omogoča tudi zakon o pacientovih pravicah. Z možnostjo anonimnih prijav ne bomo ničesar rešili. Mislim, da mora vsak zdravstveni delavec imeti izkušnjo uporabnika storitev zdravstvenega sistema, potem bi bili v naslednjem obdobju bistveno bolj uvidevni do ljudi, ki jih obravnavajo. Pomembno je, da bolniku predlagaš samo tiste stvari, za katere meniš, da so mu v resnično korist. Gre za partnerski odnos, saj je treba bolniku svetovati v njegovem najboljšem interesu. Mislim, da so društva pacientov lahko naš pomemben sodelavec/partner, ki prispevajo k boljši obravnavi bolnikov. Tukaj je potreben odkrit dialog in ne anonimne prijave,« je bil jasen Marko Pokorn.