Nad debelost otrok z bolj uravnoteženo prehrano

Debelost – kronična bolezen sodobnega časa

Pri debelosti gre za čezmerno kopičenje maščobe v telesu. Ta je največkrat rezultat prevelikega energijskega vnosa (neprimeren izbor in količina hrane) in premajhne porabe energije (pomanjkanje gibanja). Na nastanek pa lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer genetika.

V otroštvu se čezmerna telesna masa in debelost določita na podlagi otrokove višine in teže oziroma izračuna indeksa telesne mase (ITM), ki se prilagodi v skladu z normami glede na otrokovo starost in spol. Indeks telesne mase med 85. in 94. percentilom opredeli 'čezmerno telesno maso', medtem ko indeks telesne mase, ki se uvršča v 95. percentil ali višje, opredeljuje 'debelost'.

Po podatkih SLOfita je bilo v Sloveniji v letu 2021 čezmerno težkih 20,5 % fantov in 18,9 % deklet, 9,9 % fantov in 8,1 % deklet pa je imelo opredeljeno debelost. Poročilo SLOfita za leto 2022 nakazuje, da se trend počasi umirja in vrača v obdobje pred pojavom koronavirusa. Tako so v letu 2022 zabeležili 18,2 % čezmerno težkih fantov in 16,7 % deklet ter 6,2 % fantov in 4,7 % deklet, ki so predebeli.*

Med dejavniki tveganja tudi nezdrav način prehranjevanja

Na razvoj debelosti v otroški dobi vpliva več dejavnikov, med katerimi so spol, debelost staršev, sedeč način življenja in nezdravo prehranjevanje, ki vključuje redno uživanje živil z nizko vsebnostjo hranil in visoko vsebnostjo nasičenih maščob ter redno uživanje sladkanih pijač.

Pri debelosti gre za kompleksno bolezensko stanje, za zdravljenje katerega je potreben multidisciplinaren pristop. Z načrtovanjem zdravega in aktivnega življenjskega sloga in aktivnega vključevanja staršev je mogoče razvoj debelosti preprečiti.

Strokovnjaki priporočajo več gibanja, k čemur lahko veliko pripomorete tudi starši. FOTO: SPAR Slovenija

Vsaj ena ura gibanja dnevno

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi se otroci za bolj zdrav življenjski slog intenzivno ali zmerno gibali vsaj 60 minut dnevno.** V ta čas so vključene tudi igra, igre v naravi, športna vzgoja v šoli in zunajšolske športne dejavnosti.

K temu lahko veliko pripomorete tudi starši. Ura zmerno hitrega sprehoda dnevno, vsakodnevna hoja po stopnicah in vožnja s kolesom namesto z avtomobilom bo veliko prispevala k večji količini gibanja. Skrajšajte pa tudi čas, ki ga otroci preživijo pred računalniškimi in TV-zasloni.   

Obroki bi morali biti redni in zmerni, prehrana pa čim bolj pestra, lokalna in sezonska. FOTO: SPAR Slovenija

Dobre prehranjevalne navade se začnejo doma

Starši so zgled otrokom. Način prehranjevanja mame in očeta močno vpliva na dinamiko prehranjevanja celotne družine. Zato naj bodo obroki redni in zmerni, prehrana pa čim bolj pestra, lokalna in sezonska. 

Dan začnite z zajtrkom, saj redno zajtrkovanje uravnava apetit skozi ves dan. Otroci naj bi pojedli pet obrokov dnevno – tri glavne obroke in dve malici –, sestavljenih iz različnih skupin živil.

V obroke redno vključujte škrobna živila, bogata s prehransko vlaknino, kot so polnovredna žita in kaše, polnozrnati, rženi, ajdov, ovseni kruh, polnozrnate testenine, neoluščen in basmati riž. Vsebujejo naj tudi beljakovinska živila, kot so stročnice, mlečni izdelki, jajca in pusto meso. Enkrat do dvakrat tedensko naj bodo na jedilniku kakovostne morske ribe, kot so sardela, sardon, skuša, losos. Polovico krožnika naj zaseda zelenjava, sadje pa si privoščite vsak dan, vendar ne več kot dva sadeža dnevno. Otroci naj pijejo vodo, mineralno vodo ali nesladkan čaj. Pomembno pa je tudi, da omejite vnos nasičenih in transmaščob, soli in dodanih sladkorjev.

Dobra alternativa sladicam je sadje. FOTO: SPAR Slovenija

Omejite vnos sladkorja

Večina slovenskih otrok dnevno zaužije več sladkorja, kot je priporočljivo, kar lahko vodi v čezmerno naraščanje telesne teže. To se iz otroštva lahko prenese v najstniška leta in pozneje tudi v odraslo dobo. Zato SZO svetuje, da otrokom omejite dnevni vnos prostih sladkorjev pod 5 % dnevnega vnosa energije.***  

Sladkarije lahko ponudite otroku na primer le po kosilu ali mu namesto njih postrežete sadje. Najboljše so domače sladice, saj lahko pri pripravi zmanjšate količino dodanega sladkorja in maščob. Če za pripravo sladic nimate časa, je dobra alternativa tudi temna čokolada. Otroku ponudite naravne sokove, nesladkane čaje in seveda vodo, ki ji lahko dodate tudi nekaj kapljic naravnega soka (na primer iz pomaranče, limone, malin …).

BIO izdelki SPAR Natur*pur ‘Dobro za naše otroke’ so prilagojeni prehranskim potrebam otrok. FOTO: SPAR Slovenija

*Vir: SLOfit na https://www.slofit.org/

** Vir: SZO na https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity

*** Vir: Prehrana.si - članek Največ sladkorjev zaužijemo s sladkimi pijačami in slaščicami na https://www.prehrana.si/clanek/481-najvec-sladkorjev-zauzijemo-s-sladkimi-pijacami-in-slascicami

****Vir: SZO - Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili, 2016

Naročnik oglasne vsebine je SPAR Slovenija