Želijo biti eden glavnih igralcev pri analitiki v farmacevtiki

Ljubljana – Labena, družinsko podjetje z 28 zaposlenimi je lani imelo 3,565 milijona evrov prihodkov in 292.879 evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega je znašala 51.537 evrov. Želijo si, kot poudarja direktor Borut Čeh, da bodo čez pet let med največjimi regijskimi podjetji v ponudbi visokotehnološke opreme ter resen igralec na zahodnoevropskih trgih pri laboratorijski analitiki na področju farmacevtike in zdravstva.



Zdaj so v tem pogledu še majhni, vendar pa je ob nadaljevanju dotedanje rasti potencial ogromen, pravi in dodaja, da so samo letos zgradili štiri laboratorije, ki so zaradi količine naročil za analize že vsi polno zasedeni za leto in pol naprej. »Največje tveganje je, da jim ne bi uspelo dovolj hitro najti ustrezno kvalificiranih kadrov, ki jih potrebujemo pri naši rasti in razvoju. Ti so ključnega pomena, saj se vse začne in konča pri dobrem, vrhunskem, sposobnem, motiviranem in razgledanem kadru,« poudarja Čeh. Sami imajo nekaj delovnih mest odprtih v laboratoriju, ravnokar pa so zaposlili dva nova sodelavca. Skupaj s podjetji v regiji imajo prek 60 zaposlenih.

V Labeni testirajo tudi zdravilne učinkovine in zdravila, ki gredo v prodajo na ameriški trg. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Analize na svetovni ravni

Podjetje ima dva glavna stebra: Prvi je prodaja visokotehnološke opreme v farmacevtski in prehrambni industriji ter industriji materialov in ved o življenju (t. i. Life Science). »Gre za visokotehnološke aparate, ki jih naši partnerji izdelujejo zunaj Slovenije, mi pa jih nadgradimo s svojo »pametjo«, bodisi algoritmi, aplikacijami in podobno, saj tako dobijo smisel in uporabnost za določene analitske raziskave v različnih segmentih,« razloži direktor. Drugi del pa je analitski laboratorij Bia Separations C.R.O., pravzaprav skupek desetih različnih laboratorijev in pisarn, ki se raztezajo na prek 500 m2, kjer med drugim opravljajo testiranja zdravilnih učinkovin in zdravil za lokalne in svetovne farmacevtske velikane. »To je laboratorij, ki je certificiran po mednarodnih standardih kakovosti dobre proizvodne prakse (angl. Good manufacturing practice), ki je nujen za opravljanje resnih analiz v farmacevtiki na svetovni ravni. Vse postopke in opravila v laboratoriju pregleda in odobri ameriška agencija za zdravila in prehrano (angl. FDA – Food and Drug Administration), kar nam omogoča testiranje zdravilnih učinkovin in zdravil, ki gredo v prodajo na ameriški trg,« pravi Čeh in doda, da znotraj laboratorija deluje oddelek za molekularno biologijo, kjer so se posvetili raziskavam na področju farmacije, medicine in okolja. Ukvarjajo se z izobraževanjem kadra v povezavi z aplikacijami na visokotehnološki opremi za farmacevtsko in prehrambno industrijo.



Labena ima več kot tisoč poslovnih partnerjev. Njihov delež izvoza znaša 30 odstotkov, izvažajo predvsem na trge EU, v Nemčijo, Avstrijo, Francijo, na Hrvaško, in na trge zunaj EU, predvsem v regiji; Srbija, BiH, Makedonija, Kosovo, Albanija. Na trge regije izvažajo predvsem visokotehnološko opremo, na zahodne trge pa storitve analitskega laboratorija v farmacevtiki. V regiji so zagotovo med prvimi petimi v panogi opreme. »V analitiki med prvimi, in to ne glede na to, da smo manjši glede na nemška podjetja – imamo ključno prednost, da smo prodajalci analitske opreme in hkrati to isto opremo uporabljamo. To nam daje dosti večjo konkurenčno prednost predvsem pri razumevanju opreme, poznavanju aplikacij in iskanju rešitev za uporabnike. Prav tako smo dodobra seznanjeni z novimi tehnološkimi trendi, ki jih najnovejša oprema ponuja,« dodaja Čeh.

Za več vlaganj v raziskave in razvoj

Nasvet Boruta Čeha novi vladi je, naj večji delež BDP nameni vlaganjem v raziskave in razvoj. Slovenija bi morala še obsežneje financirati vrhunsko raziskovalno opremo na univerzah in raziskovalnih ustanovah. Čemu? »Raziskovanje z najnovejšimi zmogljivimi aparaturami in novimi tehnologijami v biologiji, medicini, farmacevtiki in drugod vendarle omogoča prodornejše raziskave in dosego rezultatov, primernih za objavo v odmevnejših znanstvenih revijah z višjimi vplivnimi faktorji. S takimi objavami je tlakovana pot za sodelovanje ali pridobitev evropskih projektov ter sodelovanje z industrijo z visoko dodano vrednostjo,« pravi. Dodaja, da če smo že v zadnjih 25 letih razgradili nekatere velike sisteme s solidnim inženirskim znanjem, bi se morali zavedati, da moramo ohraniti kompleksno raziskovalno-inovacijsko okolje vsaj na visokošolskih ustanovah.

Raziskovalcem in inovatorjem moramo zagotoviti privlačno okolje. Doktorski raziskovalci z vsega sveta morajo pri nas dobiti primeren prostor, opremo, znanje, da bodo premikali meje znanega, napisali članek, ki bo imel vpliv na družbo in gospodarstvo ter s tem posredno omogočili tudi slovenskim ali tujim podjetjem, da pridejo s sodelovanjem z visokim šolstvom do skupnih novih storitev ali proizvodov. Naj se v prihodnje sposobnemu doktorandu na visokošolskih institucijah omogoči vsaj opravljanje adekvatnega dela, tako da se dodatno usposablja, piše članke, sodeluje na inovativnih projektih itd. Tako bo veliko verjetneje, da bodo mladi talenti v Sloveniji ostali ali se v Slovenijo vrnili z izkušnjo in znanjem, pridobljenim v tujini.



Visokošolske institucije bi morale omogočiti okolje, kjer bi študenti, raziskovalci in zaposleni imeli adekvatno delovno okolje in opremo za doseganje vrhunskih rezultatov in svetovne prepoznavnosti. »Tu težko najdemo kadre, če pa že, tudi take z doktoratom, ti nimajo dosti stika z industrijo, zato jih je treba še dve do tri leta vpeljevati. To nikakor ni napak za nujno potreben splošen napredek znanosti, a ne smemo pozabiti tudi na razvojni sektor v gospodarstvu. Toda konkurenti –Avstrija, Nemčija, Italija, Anglija ... – imajo glede tega bistveno prednost, saj imajo dostop do usposobljenih mladih diplomantov in doktorandov, v katere niso vložili niti centa, saj jim je Slovenija omogočila in vseskozi plačevala izobraževanje,« pojasnjuje direktor Labene in poudari, da če nam bodo sposobni kadri odhajali v tujino in tam ostali, tako kot se to dogaja zdaj, »potem lahko pričakujemo negotovo prihodnost«.

Še vedno na prvem mestu človek

Na vprašanje glede vlaganj v robotiko pa odgovarja, da se pri njihovem delu uporabljajo npr. t. i. pipetirni roboti. V analitiki se precej vlaga v avtomatizacijo, kar ne pomeni, da bodo potrebovali manj ljudi, še vedno bodo potrebovali visoko izobražen kader, ki bo rezultat ne samo prebral, ampak ga interpretiral, umestil v pravi kontekst in se zatem s partnerjem pogovoril, kako naprej. »Za razliko od industrije, ki temelji na tekočih trakovih z roboti, pa v naši panogi avtomatizacija še ne pomeni manj ljudi, ampak kakovostnejše ljudi na koncu verige. Robotski sistemi v analitiki sicer delajo namesto ljudi to, kar lahko – vzorčenje, mešanje, pipetiranje itd.; ampak v naši panogi je še vedno na prvem mestu človek,« poudarja Čeh.

V molekularni biologiji je prihodnost v bioinformatiki. Bioinformatika je zbiranje in obdelava velikih kompleksnih podatkovnih nizov, npr. na področju genetike. Ta je na svetovni ravni v neizmerno hitrem razvoju in porastu. Labena je oddelek za molekularno biologijo ustanovila pred enim letom, projekti, ki jih dobivajo in razvijajo na področju farmacevtike in medicine, so zelo zanimivi in tehnološko napredni. Od tega dela si obetajo veliko.



»Digitalizacija je proces, ki se ga lotevamo postopoma, je pa treba poudariti, da je v tej panogi digitalizacija, brez katere si danes težko konkurenčen, nekaj nujnega. V farmacevtski industriji se zahteva uporaba t. i. imenovanega koncepta »Data Integriy«, kar pomeni integriteto vseh elektronskih podatkov, ki jih agencije za zdravila regulirajo s pravilniki (ang. guidelines). Ko se z aparatom analizira tableto, sirup, neko učinkovino ..., se vsak zapis na aparatu shrani prek računalnika na strežnik. Ta zapis je edinstven in se ga ne more in ne sme spremeniti. Tu je pomembno, da se pri spremljanju postopka ugotovi, kje je prišlo do morebitne napake in kdo je za dano napako odgovoren. Do rezultatov analiz lahko dostopa samo posebej pooblaščena in usposobljena oseba, ki se mora ravnati po skrbno predpisanem protokolu,« pojasnjuje Čeh. In dodaja, da jim v prodajnem programu digitalizacija pomaga pri tem, da so konkurenčnejši – je pa to za analitski laboratorij zelo velika investicija, saj mora vse potekati v skladu s predpisanimi farmacevtskimi standardi. »Pri tem pa kljub temu, da obstaja par programskih rešitev na svetu, moramo večino tega postoriti sami. Vsak nov postopek je treba validirati – v našem laboratoriju smo za validacijo potrebovali poldrugo leto.«

Vzpostavitev tehnološkega središča

Labena želi parirati nekaterim podobnim institucijam oziroma podjetjem po svetu, zato bo nujno potrebna izmenjava kadrov. Tako bi v petih do sedmih letih s sodelujočimi laboratoriji vzpostavili tehnološki center, kjer bodo nujni tuji kadri. Tehnološko-razvojni center ima dva segmenta: prvi je kemijski, kjer se dela kemijsko analitiko za biofarmacevtiko in farmacevtiko, drugi pa je molekularno-biološki, pri katerem se osredotočamo na biofarmacevtiko, biotehnologijo, diagnostiko, medicino in analitiko okoljskih vzorcev. Slednjega so postavili pred letom dni in obsega več projektov.



»Pri projektih s fakultetami ali univerzami smo pozorni na to, da ima najmanj 80 odstotkov projektov realen tržni potencial. To pomeni, da mora imeti projekt, ki ga oceni strokovni svet, dovolj velike možnosti, da bo v treh do petih letih dal končni proizvod. Ostalih 20 odstotkov projektov je bolj znanstveno naravnanih. Gradimo na mladi, zagnani delovni ekipi,« sklene direktor Labene Borut Čeh.