Trend zamenjave plastike s papirjem bo ostal živ

DS Smith je vodilni svetovni ponudnik trajnostne embalaže na osnovi naravnih in celuloznih vlaken, kar podpira tudi z lastno proizvodnjo papirja in obrati za recikliranje papirja. Ima osrednjo vlogo v dobavni verigi v različnih sektorjih, vključno z e-trgovino, hitro premikajočim se potrošnim blagom (FMCG) in industrijskim sektorjem. Kot pravi generalni direktor za regijo Michal Zawistowski, se trend zmanjšanja uporabe plastike žal nekoliko ustavlja, kar je korak nazaj v zasledovanju ciljev trajnosti.

V zadnjem času poudarjajo zlasti inovativne embalažne rešitve iz valovitega kartona, s katerimi poskušajo najti rešitve za vse segmente embalaže, ki je trenutno izdelana in netrajnostih materialov. Vedno iščejo možnosti za optimizacijo, za zmanjšanje potrebne količine materiala, za uporabo manj barv in čim manj odpadkov, da je porabljene čim manj energije.

Ste v proizvodnji kartonske embalaže. Kako ste uspešni v tem času, ko vsi tarnajo zaradi cen energije in evropske politike, ki zahteva zeleno preobrazbo?

Časi so težki za vse, gospodarstvo se počasi ohlaja, ne samo v Sloveniji, tudi v drugih državah. Slovenija je kot izvozna država še posebej prizadeta zaradi ohlajanja v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer so naši glavni partnerji. Če pogledamo še na naložbe v Slovenijo, imamo zelo ostro konkurenco v Srbiji in Hrvaški. Zelo zanimiva je zato študija SBRI, ki kaže, kako uspešna je Srbija pri privabljanju tujih naložb, zato je vprašanje ali smo še tako konkurenčni, je to lahko še temeljni kamen slovenskega gospodarstva, ki privablja naložbe in omogoča poslovanje.

Naša glavna skrb je sicer cena papirja. Po eni strani zato skušamo zmanjšati količino, radi bi boljši papir, ki bi tehtal manj in tudi cena ne bi bila tako visoka, kartonska škatla pa bi enako dobro opravljala svojo vlogo. Tu so tudi stroški dela, pri čemer moramo seveda slediti predpisom o minimalni plači, ponosni pa smo na to, da s plačami sledimo inflaciji. V panogi smo eno redkih podjetij, ki v teh zahtevnih časih plače usklajuje z inflacijo.

Da bi bili konkurenčni, vseskozi tudi vlagamo v opremo, da lahko proizvedemo več, za nižjo ceno. V tem fiskalnem letu smo vložili v posodobitev našega embalažnega obrata v Logatcu. Na eni napravi smo namestili avtomatsko plastificiranje, dva robota pa zlagata proizvode na palete, zato smo lahko povečali hitrost proizvodnje, zaposlene pa premestili na delovna mesta, kjer smo potrebovali pomoč. S tem želimo ohraniti konkurenčno prednost. Ne želimo pa seveda zmanjšati naših storitev za kupca, saj je naš cilj ponuditi najboljše storitve, z veliko dodane vrednosti, tudi v oblikovanju. A tudi cene morajo biti primerljive s konkurenco, ki ne prihaja le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine.

Prihajajo nove zahteve proti sekanju dreves, nekateri se hvalijo tudi z zmanjšanjem porabe papirja in prehodom na brezpapirno poslovanje. Kako se spopadate s tem?

To je zelo pomembna točka za razmislek. V času kovida smo začeli bolj razmišljati o okolju. Najbolj mi je ostala v spominu slika iz Benetk, kjer je bila voda tako čista, da si lahko videl ribe plavati v njej. Vse to pa zato, ker ni bilo nobenih turistov. Epidemija je pospešila razmislek, da moramo zmanjšati uporabo plastike. V DS Smith Slovenija smo z Danfossom razvili in tudi že uvedli več različnih embalažnih rešitev za zamenjavo stiropornih s kartonskimi inserti. Novemu načinu embaliranja so prilagodili tudi že svoje pakirne linije. Zelo dobro smo sodelovali tudi z BSH iz Nazarij. Ti projekti so bili namenjeni iskanju rešitev za kartonske vložke, ki bi zaščitili izdelek in ga ne poškodovali, imele pa bi enake lastnosti kot stiroform. Zdaj svetujemo našim kupcem, kako biti bolj trajnosten in kako zmanjšati porabo plastike.

Evropa postaja malce alergična na plastiko, a mnogi opozarjajo, da še ne dovolj.

Žal se je v 2023 ta trend upočasnil, tudi zaradi cenovnega pritiska. Nekatera podjetja spet zamenjujejo kartonsko embalažo s plastično. Tudi s plastičnimi ovojnicami, ki ne nudijo take uporabniške izkušnje kot kartonske škatle, nimajo take trdnosti in jih tudi ni mogoče znova uporabiti. Moja ocena je, da popušča tudi odločenost za trajnost.

Proizvodnja plastike še kar raste in tudi vse rešitve, ki naj bi to rešile, so za nekatere smešne, saj papirnate slamice in kozarci še vedno vsebujejo plastiko.

Politika skuša vplivati na večjo uporabo papirja, ki se ga da reciklirati, znova uporabiti, je pa tudi biorazgradljiv. To bi bilo smiselno podpirati še naprej. Imamo lep primer, na Nizozemskem merijo, kolikokrat je uporabljena škatla. Kartonska škatla je uporabna tri- ali štirikrat, so pa tudi primeri, ko lahko škatlo vrneš petkrat. Seveda ne bo videti taka, kot sveža iz proizvodnje, vendar bo še imela uporabno vrednost in zmanjšala uporabo plastike.

Katere so vaše inovativne rešitve za zmanjšanje porabe plastike, zlasti za mokre izdelke, kot je hrana?

Za DS Smith je zdaj glavni fokus v pakirani hrani, kjer se, denimo, meso neposredno dotika papirja. Proizvajamo sicer tudi embalažo in posode za pijače in hrano, naša rešitev »bag in a box« za avtomate za pijačo za podjetje Nektar natura, je prejela tudi letošnje zlato priznanje GZS Posavje za inovacije. Nedavno pa smo podpisali dogovor s proizvajalcem mesa, naša rešitev je kartonska embalaža s tanko plastjo plastike, da lahko vzdržuje vakuum. Vsebuje 90 odstotkov papirja, izpolnjuje pa vse standarde za pakiranje mesa. To zmanjša porabo plastike za 90 odstotkov v primerjavi s klasično plastično embalažo. To lahko spremeni igro, meso v slovenskih trgovinah je velika priložnost.

Nekateri pravijo, da je to težko reciklirati.

Prva razlika je, da skušamo zmanjšati ogljični odtis in porabo plastike. Upoštevati je treba tudi proizvodnjo stranke, v kakšne naprave je vložila in drugo. Tu so tudi dobavitelji materialov. Imamo odlične odnose s strankami, pri čemer iščemo rešitve, da bo embalaža vsebovala čim manj plastike. Recikliranje je lahko 100-odstotno, lahko pa je tudi 90-odstotno, verjetno je to odvisno od izobraženosti ljudi. Ko imamo dovolj informacij in želimo ohraniti okolje, nas ne bo motilo, če bomo pri otoku za ločeno zbiranje porabili minuto več in ločili plastiko od papirja. Ne vem, če bo to mogoče pri vsej embalaži, a sam vedno skušam ločiti plastično folijo od papirja. To ni velik napor, to lahko naredim za okolje.

Katere vire energije uporabljate v proizvodnji?

V proizvodnji valovite lepenke uporabljamo v glavnem zemeljski plin, vsaj naše glavne naprave uporabljajo plin. Uporabljamo tudi elektriko, a bistveno manj kot plina. Na dveh obratih, v Logatcu in Rakeku, imamo na strehah sončne elektrarne, o podobni naložbi razmišljamo tudi za Brestanico, kjer smo tudi za ta namen ravno prenovili streho. To sledi globalni viziji DS Smith. V Španiji imamo sončne elektrarne na več kot 15 obratih. Prepričan sem, da bomo tudi v Sloveniji s sončnimi elektrarnami povečali svojo učinkovitost.

Je mogoče zmanjšati porabo plina? Vsa Evropa išče rešitve za zmanjšanje porabe zlasti ruskega plina.

Različne tehnične rešitve obstajajo za zmanjšanje odvisnosti od plina. V preteklosti smo uporabljali kurilno olje namesto plina, vendar ima ta rešitev več slabosti. Res zmanjša odvisnost od plina, a emisije toplogrednih plinov in drugih onesnaževal so precej višje. Tako bomo ostali pri plinu, lahko pa zmanjšamo njegovo porabo z bolj učinkovito opremo, kot so gorilniki, preizkušamo pa tudi nove rešitve, kot je elektrika iz sončnih elektrarn za zmanjšanje porabe plina in spremembo rabe virov energije celotne proizvodnje.

Uporabljate odpadno toploto iz proizvodnje?

Oktobra, ko smo imeli nekaj dni z nižjimi temperaturami, smo že uporabili odpadno toploto naprav za proizvodnjo valovitega kartona za ogrevanje proizvodnih prostorov in pisarn. V času ogrevalne sezone se ogrevamo izključno s toploto kartonskega stroja. Pozimi je tako vsekakor koristno, da naprave delujejo. Drugače je poleti, ko moramo obrate ponoči odpreti, da pride vanje nekaj svežega zraka.  Julija in avgusta, ko so bile temperature res visoke, pa smo delavcem delili sladoled.

Kako je z digitalizacijo dostave?

Vsi trije obrati imajo digitalno rešitev, s katero upravljamo vsa naročila in vse dostave. Z nekaterimi kupci imamo tudi digitalne obračune, poleg tega lahko naše stranke vidijo stanje naših zalog. Ko potrebujejo določene izdelke, preprosto stisnejo gumb, pri nas pa gredo izdelki v odpremo. Tudi zato smo za največje stranke najprimernejši partner.

Preizkušate kakšen drug material za bolj trden karton, denimo travo ali konopljo, pa za zamenjavo običajne plastike z razgradljivo?

Pretežno uporabljamo papir, recikliran ali svež. Za okolje je boljši recikliran papir, zato imamo lastne papirnice in lastna reciklažna skladišča. Vsi naši odpadki gredo v Bjelišče, kjer jih reciklirajo. Sodelovanje s hrvaškimi kolegi je odlično in predstavlja zaključen krog. DS Smith sicer preučuje različne materiale. Pravkar smo odprli nov obrat v Veliki Britaniji, R8, kjer bodo združeni raziskovalci in razvojniki analizirali in raziskovali možnosti uporabe različnih materialov. Govorimo o morski travi, vse druge možnosti so tudi v načrtih, a vse je še na začetku, ukvarjamo se z vprašanjem, ali je to primerljivo s klasičnim kartonom.

Imate še kakšen pomemben cilj?

V Sloveniji je naš cilj investiranje v novo opremo, ohranitev konkurenčne prednosti na trgu. Verjamemo, da slovensko gospodarstvo potrebuje zelo zanesljivega partnerja, ki je sposoben nuditi kakovostne storitve po konkurenčnih cenah. Drugi najpomembnejši cilj je slediti trajnostni agendi, postati bolj zeleni, tako z bolj okolju prijaznimi viri energije kot čiščenjem odpadne vode, pa tudi zmanjšenjem porabe plastike v sodelovanju z našimi strankami.

Po zapisu na spletni strani niste najbolj zadovoljni z evropsko zakonodajo. Kaj vas moti?

Papirna industrija ni edina, ki proizvaja embalažo. Vsaka pa lobira za svojo stran. Industrija plastike je večja kot proizvodnja papirja in še posebej valovite lepenke. Nekatera določila evropske politike niso sprejemljiva za papirno industrijo. Zato se skušamo pogovoriti z evropskimi odločevalci, saj so določeni predpisi o podaljšani odgovornosti proizvajalcev korak nazaj v trajnosti, promovirajo namreč uporabo plastike v primerjavi s kartonom. Tako je razvoj zadnjih nekaj let izničen. Zato smo povzdignili glas, pogovarjamo se z vladami in, v Sloveniji, tudi z GZS. To bo tudi tema konference papirne industrije v Postojni novembra. Lani je bila glavna tema energetska kriza, letos bodo verjetno inflacija in cene, pa tudi pritisk predpisov.

Kako vidite embalažo v prihodnjih letih?

Verjamem, da bo trend zamenjave plastike s papirjem ostal živ, delež trajnostnih rešitev se bo povečal. Spremenila se bo tudi proizvodnja plastike, več bo sodelovanja in več bo trajnostnih rešitev. Več plastike se bo dalo reciklirati ali ponovno uporabiti. To ni folija, ki jo uporabiš enkrat in zavržeš, to bodo posode za večkratno uporabo, take primere že imamo, denimo za tekoča mila in šampone, ki jih lahko napolniš v trgovini. To je naravna pot. Veliko priložnosti je še, recimo oznake na embalaži, v kolikšnem delu je narejena iz trajnostnih materialov.