Sposobnost prilagajanja spremembam je naravna danost

Sloveniji je bonitetna agencija DBRS Morningstar nedavno potrdila bonitetno oceno 'A (visoka)' in stabilne obete. To je po navedbah ministrstva za finance za Slovenijo še en dokaz, da so bili ukrepi vlade v času epidemije covida-19 dobri in da za zunanje opazovalce kljub težki situaciji zaradi epidemije ostajamo zaupanja vredna država. Bonitetna moč Slovenije izhaja iz uspešnega gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, učinkovitega upravljanja javnega dolga, premišljenega fiskalnega okvira in članstva v evropskih institucijah.

Agencija pričakuje ponovni gospodarski zagon že v drugi polovici leta. Na lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto izračunava Svetovni gospodarski forum (WEF), pa je Slovenija med 141 državami lani ohranila 35. mesto. Z oceno 70,2 (na lestvici od 0 do 100) smo bili za Portugalsko in pred Savdsko Arabijo, na prvo mesto se je povzpel Singapur, ki je z vrha lestvice izrinil od trgovinskih vojn oslabljene ZDA. Slovenija je dobila najvišjo oceno 100 pri makroekonomski stabilnosti, oceno 90 točk je prejelo zdravstvo (36. mesto med vsemi državami na lestvici), oceno 78 infrastruktura (33. mesto), oceno 75 spretnosti in znanje delovne sile (26. mesto). Najnižjo oceno je Slovenija prejela na področju velikosti trga (ocena 48 oziroma 82. mesto), pri produktnem trgu (ocena 62 in 30. mesto) ter pri inovacijski sposobnosti (ocena 58 in 28. mesto).


 

Spremembe kot stalen proces

Tudi podjetja bodo morala za večjo konkurenčnost nenehno prilagajati in spreminjati modele, po katerih delujejo. Spremembe je namreč treba jemati kot stalen proces, ne kot projekt. To poudarja tudi programska partnerica seminarskega dela pri projektu Delove podjetniške zvezde 2020 in reinovatorka Ina Kukovič Borovnik iz podjetja Bela voda, ki se ukvarja z razvojem organizacijske kulture in drugačnih pristopov vodenja, strateškega razmišljanja in poslovnih modelov.

Reinoviranje ni inoviranje ali inovacija, ki ti daje konkurenčno prednost za eno ali več let, ampak je to sposobnost prilagajanja. To je po njenih besedah novo področje z novim poklicem, tako imenovani direktor za reinoviranje (Chief reinovation officer), ki naj bi imel status, kakršnega ima, na primer, direktor za finance. V vodstvih podjetij naj bi nekdo nenehno skrbel za to, kako dobro se podjetje prilagaja spremembam, koliko imamo novosti in koliko stalnic ter da se to razmerje ohranja. Kot še pravi Ina Kukovič Borovnik, je reinoviranje razumevanje, koliko novega prihaja in koliko starega ostaja. »Je skupni imenovalec in sistemski povezovalec za vse metode, kot so agilnost, uporabniška izkušnja, napovedovanje ..., ki pomaga oblikovati in ustvariti unikaten proces reinoviranja vsaki organizaciji glede na njeno specifično kulturo, industrijo, velikost ...«
 

Še vedno s premalo pozornosti

Na vprašanje, ali se podjetja že dovolj zavedajo, da je treba spremembe jemati kot stalen proces, in kako jih prepričati, da namenijo dovolj denarja, časa in ljudi, ki bi s tem usmerjeno delali, pa Ina Kukovič Borovnik odgovarja, da se zagotovo o spremembah, o tako imenovanem svetu​ VUCA, govori zelo veliko, torej je že prisotno zavedanje, da je treba načine delovanja spremeniti.

»Vendar glede na naše izkušnje in raziskave podjetja temu še vedno namenjajo premalo časa, denarja, ljudi, drugih sredstev. Običajno so razvojne teme, teme sprememb, dobrodošle samo v 'dobrih časih'. V sedanjih časih pa je nujnost sprememb in investicij manj občutena.«

V poslovnem svetu strateškega planiranja in razvoja se v odziv na izzive vodenja v obdobju hitrih sprememb srečujemo z izrazom svet VUCA, to je s konceptom, ki ga je konec 80. let opredelila ameriška vojska, pojasnjuje sogovornica. V prevodu in kontekstu pomeni: V (volatile – spremenljiv): v smislu narave in hitrosti sprememb; U (uncertain – nepredvidljiv): v kontekstu natančne napovedi, predvidenih dogodkov glede na trende, velike možnosti presenečenja, možnosti ozaveščenosti celotnega problema; C (complex – kompleksen): na en dogodek/odločitev vpliva veliko faktorjev in okoliščin, deležnikov, ni jasnega vzroka in posledice; A (ambiguous – dvoumen): meglenost realnosti, visok potencial napačnega razumevanja, možnost zamenjave vzroka in posledice.
 

Potreben strateški pregled

Sistem reinoviranja vsebuje procese zaznavanja, oblikovanja ter implementacije sprememb. V vsakem delu je že znanih veliko metod, orodij in pristopov, ki to lahko izboljšajo. Manjka pa bolj celosten, strateški in stalen pregled nad njimi, pravi Ina Kukovič Borovnik in dodaja, da manjka predvsem namera oblikovanja lastnega sistema reinoviranja, obnavljanja, življenjskega ritma organizacije. »Akademija za reinoviranje redno opravlja raziskave na to temo in naša najnovejša raziskava 2020 je pokazala, da se 63,5 odstotka organizacij zaveda potrebe po reinoviranju in ga želi uvajati, vendar ima samo 25,2 odstotka teh organizacij sistem ali proces, ki zagotavlja, da se reinoviranje izvaja namensko in proaktivno. Ob tem pa naj poudarim, da so vsi ti procesi umeščeni v stalno spreminjajočo se in kompleksno kulturo organizacije, ki jih bistveno opredeljuje. S postopnim ozaveščanjem, pregledom, določanjem vseh teh procesov lahko gradimo kulturo, ki bo znala bolje navigirati katere koli spremembe, ki pridejo na pot.«

Bistvo boljše navigacije sprememb je zagotovo to, da ne postane vsaka »korona« posebno stanje, ampak samo del stalno spreminjajočega se sveta, ki se mu moramo znati prilagajati, še pravi sogovornica. In pri tem poudarja, da je izjemno pomembno zaznavati ne samo, kako bomo preživeli, ampak tudi kaj bomo opuščali, prekinili, opustili. To je za nas očitno veliko težje kot ohranjanje.

Vsako podjetje ima reinovatorja

Večina funkcij pri vodenju organizacije je namenjena grajenju neke strukture, ki bi naredila delovanje organizacije bolj znano in bolj predvidljivo. Funkcija, ki jo lahko ima direktor reinoviranja, pa je, pravi Ina Kukovič Borovnik, da nenehno izziva te strukture, išče nove vzorce delovanja, odpira poglede in razmišljanja zunaj znanega – vsak dan, ko se sprejemajo odločitve.
»Vsako podjetje ima reinovatorje. Sposobnost prilagajanja spremembam je naša naravna danost, medtem ko ima sposobnost inovirati samo 2,5 odstotka ljudi. Pa vendar imamo večinoma v podjetjih direktorje inovacij. Lahko bi celo rekli, da bi imel naziv direktor reinoviranja v idealni organizaciji lahko vsak zaposleni.«

»Ker je sistemsko reinoviranje precej novo področje, pa lahko posebej omenim dve slovenski podjetji, v katerih delajo kolegi iz družine Chief reinvention officer (direktor za reinoviranje) in so si ta naziv tudi nadeli, to sta Klemen Šešok iz Iskre in Metka Glas iz Studia Moderna. Sta tudi v prvih skupinah, ki so pridobile certifikat reinoviranja,« pravi Ina Kukovič Borovnik.
Pri uvajanju novosti se organizacije na splošno srečujejo s podobnimi izzivi – večinoma gre za odpor. In to je dobro, saj je strah naša naravna reakcija pred nečim, česar še ne poznamo, še ne vemo ali nas lahko ogroža. Če te reakcije nimamo, postanemo popolnoma nevtralni do vseh sprememb okrog nas in to je lahko nevarno, še dodaja sogovornica.

Reinovator poznavalec mnogih področij

Na vprašanje, katere vse veščine mora imeti človek za takšen profil poklica in kako jih lahko pridobi, Ina Kukovič Borovnik odgovarja, da reinovator ni specialist na enem področju, ampak poznavalec mnogih področij. Je torej nekdo, ki ima izjemno razvito sposobnost širokega in natančnega pogleda ter izjemno čustveno in politično inteligenco in sposobnost vizioniranja. V neformalnem smislu pomeni usposabljanje predvsem to, da ne velja več predpostavka, da obstaja začrtana pot za kariero, ampak da se učimo tako, da bomo v življenju imeli vsaj pet različnih karier! Ne službe, ampak različne kariere. »Zanimanje in raziskovanje veliko različnih področij pripomoreta k razumevanju kompleksnosti razmišljanja, ki ga zahteva razumevanje reinoviranja. K temu bi dodala zelo pomembno sposobnost postavljanja dobrih vprašanj in ne iskanja pravih odgovorov.«

Akademija za reinoviranje, ki jo je ustanovila Nadya Zhexembayeva, je po vedenju Ine Kukovič Borovnik prva tovrstna oblika, ki je začela iskati obliko usposabljanja za reinovatorja. Pri tem poudarja, da gre za izobraževanje, ki se nenehno razvija, spreminja in vabi predvsem v skupno učenje, ključnega pomena pa sta globalni pogled in perspektiva različnih kultur, industrij in znanj.

Reinoviranje je meddisciplinska profesija, katere namen je povezovanje področij, ki tradicionalno »ne govorijo« med seboj ali imajo celo zelo kritičen pogled drugo na drugega. Strategija, inovacija, agilnost, napovedovanje, dizajn thinking, menedžment sprememb morajo vsi sodelovati in dovoliti organizaciji, da postane resnično odporna in sposobna reinovirati, še preden nastane nevarnost, sprememba. Običajno strokovnjaki s teh področij ne sodelujejo ali celo zmanjšujejo vrednost drugega dela. Reinoviranje povezuje vsa ta področja in jih integrira na unikaten, znanstveni način, še pravi Ina Kukovič Borovnik.