Poleg vpliva na zdravje pozitivni učinki za delodajalca

Delodajalci so v čedalje večji stiski pri zapolnjevanju prostih delovnih mest. Brezposelnost je bila septembra najnižja od osamosvojitve Slovenije, čedalje več razpisanih prostih delovnih mest ostaja nezasedenih. Kadrovski potencial se še dodatno izgublja zaradi bolniških staležev, ki so zaradi izzivov v zdravstvenem sistemu včasih tudi daljši, kot bi lahko bili.

V drugem četrtletju letos je statistični urad poročal že o več kot 27.200 nezasedenih delovnih mestih, kar je skoraj 7000 več kot v enakem obdobju lani. Pomeni, da delodajalci kadra ne morejo zaposliti že na 3,3 odstotka delovnih mest. V gostinstvu je nezasedeno že skoraj vsako deseto delovno mesto, v gradbeništvu vsako 14. in v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih vsako 25. Več kot 54 odstotkov podjetij z najmanj desetimi delavci je imelo v prvi polovici letošnjega leta težave s pridobivanjem ustreznih kadrov, s to težavo se je spopadalo skoraj 80 odstotkov velikih delodajalcev, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje.

Ključni element digitalizacije so ljudje

Podjetja so tudi ocenila, da bodo v drugi polovici letošnjega leta potrebovala 43.000 delavcev. Ob tem najnovejša analiza zavoda za zaposlovanje kaže, da bodo v letu 2023 v sto od 180 analiziranih poklicih potrebe delodajalcev večje od ponudbe na trgu dela. Napovedan je primanjkljaj za številne poklice iz zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa, gostinstva, presežno povpraševanje naj bi bilo po različnih strokovnjakih, kot na primer finančnih analitikih, analitikih poslovnih procesov, sistemskih analitikih, strokovnjakih za logistiko, tehnično-tehnološke stroke, na seznamu ostajajo tudi različni inženirji, upravljavci strojev in drugi.

A tudi delovna mesta, ki jih zaposleni zasedajo, čedalje pogosteje samevajo. Lansko leto je bilo na sto zaposlenih 114 primerov bolniških odsotnosti, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), zaposleni v Sloveniji je bil v povprečju zaradi bolniškega staleža odsoten več kot 19 koledarskih dni, kar je pomenilo 5,3 odstotka izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca. V prvi polovici letošnjega leta se je ta delež povečal na kar 6,4 odstotka. Kot še izhaja iz podatkov NIJZ, skoraj dve tretjini izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniškega staleža predstavljajo odsotnosti, daljše od 20 delovnih dni (pred marcem 30 delovnih dni).

Več čakanja, več zapletov, daljše okrevanje

Eden od potencialnih generatorjev daljših bolniških staležev so čakalne dobe v javnem zdravstvu. Ne le, da posameznik zaradi čakanja na specialistične preglede, operacijo, terapije itd. ne more takoj začeti z zdravljenjem, zaradi tega morda nastanejo tudi novi nepotrebni zapleti, daljša odsotnost z delovnega mesta povratno vpliva na slabši potek rehabilitacije in na daljše okrevanje, kažejo raziskave.

Že pred izbruhom covida-19 se je v svetu krepilo zavedanje o pomenu hitrega dostopa do učinkovite zdravstvene obravnave, pandemija pa je to še pospešila, saj je zdravje postalo še pomembnejša vrednota. »Preliminarni podatki za leto 2021 kažejo na stabilno rast premij zdravstvenih zavarovanj v evropskih državah. Eden od razlogov je, da so ljudje zaradi posledic covida-19 v zasebnih zdravstvenih zavarovalnicah prepoznali možnost dopolnjevanja javnih zdravstvenih shem, ki imetnikom polic dodatnega zdravstvenega zavarovanja omogočajo hitrejši dostop do visokokakovostnih storitev, polnejše obravnave in hkrati zmanjšujejo stroške gospodinjstev za te storitve,« so v publikaciji o evropskem zavarovalnem trgu v letu 2021 zapisali v Evropski zvezi za zavarovanje in pozavarovanje. Kot so še dodali, se vloga zasebnih zavarovalnic pri dopolnilnih zavarovanjih med državami razlikuje, in sicer zaradi razlik v organiziranosti in financiranju javnih zdravstvenih sistemov.

Na to opozori tudi poročilo o prihodnosti dela, v katerem so analizirali ugodnosti, ki jih delodajalci v nekaterih evropskih državah omogočajo delavcem. Kot navaja Benify, ponudnik globalne platforme za bonitete zaposlenih, se morda zaposlenim v Veliki Britaniji zdijo med vsemi bonitetami najmanj pomembne tiste, ki posegajo na področje zdravja, ker je 60 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva zadovoljnega z javnim zdravstvom. Najpogosteje te bonitete kot najpomembnejše omenjajo zaposleni v Švedski, Nizozemski in Franciji.

Covid-19 dodal pospešek

Delež ljudi, vključenih v dodatna zdravstvena zavarovanja, je praviloma majhen, še navajajo v evropski zavarovalni zvezi, so pa prepoznali nekaj držav, kjer je bila rast lani izrazitejša. Na Madžarskem je sledila bumu povpraševanja po visokokakovostnih in hitro dostopnih storitvah, ki se je pojavilo zlasti po koncu pandemije, na Poljskem se je po zapiranju države v letu 2020 lani nadaljeval trend rasti, vrednost premij je poskočila za tretjino. Prav tako so imeli močno rast v Grčiji in na Portugalskem, zavarovalnice so zbrale za 12 oziroma osem odstotkov več premij, medtem ko se je na Norveškem za 15 odstotkov povečalo zdravstveno zavarovanje, ki krije operacije, psihoterapijo in obravnave na področju mentalnega zdravja, premije pa so v 90 odstotkih krili delodajalci.

Belgija velja za državo z močno razvitim dodatnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga delodajalci običajno ponujajo zaposlenim kot del zaposlitvenega paketa, tako naj bi bilo vanj vključenih okoli 60 odstotkov populacije.

V splošnem velja, da delodajalci, ki na tak način vlagajo v svoje kadre, pridobivajo na več področjih. Po eni strani zagotovijo, da njihovi zaposleni dobijo hitro in učinkovito zdravstveno obravnavo v primeru stanj, ki jih zdravstvene police vključujejo, zato se hitreje vračajo iz bolniških staležev. Drugič, povečujejo produktivnost, ki jo omogočajo bolj zdravi zaposleni, ki so lahko učinkovitejši pri delu tudi zato, ker jih manj obremenjuje razmišljanje o svojih zdravstvenih težavah ter stroških, povezanih s tem. Tretjič: krepi se organizacijska kultura, kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje je lahko tudi spodbuda talentom in drugim kadrom, da razmišljajo o podjetju kot o morebitnem delodajalcu. Če namreč podjetje vlaga v to, kandidati pričakujejo, da tudi v splošnem skrbi za dobro počutje zaposlenih, kar je za marsikoga pogoj za zaposlitev.

Vse več zanimanja tudi v Sloveniji

Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja se iz naslova dodatnih zdravstvenih zavarovanj pri nas na leto zbere 34 milijonov evrov (2021), kar predstavlja pet odstotkov vse zbrane premije iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. »Ta segment je v zadnjih petih letih zabeležil večdesetodstotno letno rast, v dveh letih, to je od leta 2019 do 2021, pa skoraj 50-odstotno,« povečevanje zanimanja tako za individualna kot kolektivna dodatna zdravstvena zavarovanja opisujejo v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici. Med podjetji, ki so zaposlenim ponudila možnost sklenitve kolektivnega zavarovanja za specialistične preglede, je Telekom Slovenije. »V letu 2019, ko smo zavarovanje ponudili, je pristopila skoraj polovica zaposlenih. Premijo, ki predstavlja boniteto, plača družba. Ugodnost izpostavljamo tudi pri iskanju novih sodelavcev,« so pojasnili. Glede na odzive so zaposleni zadovoljni, saj do specialističnih pregledov po tej poti pridejo hitreje.

V NLB sicer tega kolektivnega zavarovanja nimajo med bonitetami za zaposlene, sklenjeno pa imajo kolektivno nezgodno zavarovanje v primeru poškodbe na delu. »Zdravju naših zaposlenih tako na delovnem mestu kot sicer posvečamo precej pozornosti in v ta namen organiziramo ali pa omogočamo udeležbo na različnih delavnicah, sofinanciramo tudi raznovrstne preglede itd. Ženskam, mlajšim od 50 let, vsaki dve leti sofinanciramo preventivni pregled dojk, zaposlenim, mlajšim od 50 let, pa preventivni pregled črevesja in tudi cepljenje proti klopnemu meningitisu.«

V že omenjeni zavarovalnici sicer ponujajo širok nabor produktov, ki jih podjetja in druge organizacije lahko sklenejo za svoje zaposlene in njihove družinske člane. Tako zavarovanje Specialisti Kolektivno omogoča hiter dostop do specialista, zdravljenja in rehabilitacije v široki mreži vrhunskih zdravstvenih izvajalcev, Zobje Kolektivno krije stroške številnih zobozdravstvenih storitev, Zdravstveni nasvet Kolektivno omogoča pogovor z zdravnikom na daljavo, v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja Drugo mnenje Kolektivno pa priznani neodvisni medicinski strokovnjaki podajo drugo mnenje o že postavljeni diagnozi ter morebitna priporočila o možnostih zdravljenja, Diagnoza rak Kolektivno zagotavlja izplačilo dogovorjene zavarovalnine v primeru diagnoze invazivnega ali predinvazivnega raka, pri čemer so vključeni tudi zavarovančevi otroci do dopolnjenega 18. leta starosti; Operacije Kolektivno krije nadomestilo za operacije, opravljene v Sloveniji, drugih državah EU in Švici ter asistenčno podporo, Psihološka pomoč Kolektivno pa v primeru duševne stiske zaposlenemu krije stroške individualne psihoterapije.

Tudi vaba za talente

»Z zdravstvenim zavarovanjem Specialisti+ posameznikom ponudimo vse, kar potrebujejo za hitro pot do zdravstvenih storitev. Od pregleda pri specialistu in diagnoze do posega, zdravljenja in fizioterapije. Zato takšno zdravstveno zavarovanje priporočamo vsem posameznikom in tudi podjetjem. Hitra oziroma pravočasna zdravstvena obravnava, diagnostika in rehabilitacija so namreč nujne za čim hitrejšo vrnitev posameznika v aktiven vsakdan in na delovno mesto, omogočajo pa tudi možnost hitrejše ponovne športne ali rekreacijske aktivnosti,« naštevajo v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici.

Vse to pripomore k zadovoljstvu zaposlenih in lahko skrajša bolniške odsotnosti, zato po zavarovanju Specialisti+ delodajalci vse pogosteje posegajo. Zaposleni so manj obremenjeni z zdravstvenimi težavami in imajo občutek dodatne varnosti, saj jim je zdravnik specialist takoj na voljo. Glede na dolge čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu je dodatno zavarovanje, ki ga ponudi delodajalec, nesporno bonus, ki pritegne perspektivne kadre.

V zavarovalnici ugotavljajo, da se tudi med posamezniki krepi zavedanje, da hitra obravnava novih zdravstvenih težav zmanjšuje možnost nastanka zdravstvenih zapletov in kroničnih bolezni. In ne nazadnje, pravočasno zdravljenje in rehabilitacija ter krajša bolniška odsotnost z dela za posameznika pomenijo manjši izpad dohodka.

Ponudba za vse sodelavce

Ponudbe za delodajalce lahko pripravijo po meri, fleksibilnost je velika pri izbiri kritij in tudi zavarovanj, omogoča prilagoditve. »Pri individualnih ponudbah si posameznik lahko izbere že vnaprej definirani obseg kritij s točno določenimi zavarovalnimi vsotami. Pri kolektivnem zavarovanju je premija ugodnejša, saj v to zavarovanje vstopajo večje skupine zavarovancev. Včasih so delodajalci takšna zavarovanja zagotavljali zlasti vodilnim zaposlenim, v zadnjih letih pa se je to spremenilo, omogočajo ga vsem sodelavcem.« Kot še pravijo v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici, je dober motivator za to zavedanje, da s tovrstnimi zavarovanji podjetje lahko izboljša učinkovitost zaposlenih, zmanjša bolniške odsotnosti, izboljša zadovoljstvo in dvigne učinkovitost. Je pa kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje mogoče skleniti tudi tako, da ga zaposleni sofinancirajo, ali pa, da delodajalec nastopa le kot zavarovalec, zaposleni pa zavarovanje plačujejo sami, z odtegljaji pri plači.