Usposobljenost učiteljev iz Finske za zgled

Velike razlike v znanju, ki jih prek mednarodne raziskave PISA merijo pri mladih iz različnih držav, so tudi odraz različnih kompetenc učiteljev, kaže raziskava IFO instituta in Univerze Stanford.

V primerjalni analizi 31 držav so se nemški učitelji uvrstili na tretje mesto v matematičnih veščinah in na deseto po bralni pismenosti. Ko so te podatke primerjali z dosežki učencev iz Nemčije, se je pokazala »sistematična in jasna povezava: večje ko so kompetence učiteljev, boljše rezultate so dosegli učenci«, povzema Ifo.  

Finski učitelji z boljšim znanjem kot Kanadčani z magisterijem

Matematična in bralna pismenost učiteljev iz Čila in Turčije, ki so se v raziskavi izkazali najslabše, je na nižji ravni kot jo ima povprečni odrasel Kanadčan s končano višjo strokovno šolo, na drugi strani pa so kompetence učiteljev iz Finske in Japonske na višji ravni, kot jih imajo Kanadčani s končanim magisterijem ali doktoratom. Učitelji iz Slovenije so na testiranju pismenosti dosegli malo slabše rezultate kot so jih v povprečju Kanadčani s terciarno izobrazbo. Raziskovalci so Kanado vzeli za izhodišče zaradi največjega števila vključenih v raziskavo.



V raziskavi sta sodelovala 6402 učitelja iz 31 držav. Tisti, ki se je po uspešnosti uvrstil na sredino med vsemi (mediana), je v matematičnih veščinah dosegel 292 od 500 točk, v bralni pismenosti pa 295. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 121 učiteljev, srednji po uspešnosti je dosegel 293 točk v matematični pismenosti in 288 v bralni. S tem dosežkom so se uvrstili na 17. oziroma 23. mesto, Finci, ki so bili najboljši na obeh področjih, pa so dosegli 317 in 322 točk.

Raziskovalec Simon Wiederhold: »Če bi bili učitelji po svetu enako usposobljeni kot na Finskem, bi zmanjšali razlike v znanjih, ki se kažejo v raziskavi PISA za četrtino.