Podjetja so ljudje, zato je vez z njimi treba negovati

V končni izbor letošnjih Delovih podjetniških zvezd se je uvrstilo deset podjetij iz različnih panog. Omenjena podjetja so leta 2017 ustvarila skoraj 98 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, skoraj 15 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) ter nekaj manj kot 9,5 milijona evrov čistega dobička. Rdeča nit letošnjih zvezd so kadri. Nagrade, ki prispevajo tudi k dvigu ugleda podjetja, pa so izjemnega pomena in v pomoč tudi za pridobivanje kadrov, pa pravi Andrej Orožen, direktor in soustanovitelj trboveljskega podjetja Dewesoft in lanski dobitnik nagrade Delova podjetniška zvezda, ki bo letos kot član strokovne komisije pomagal izbrati najboljše podjetje.

Potencialni kupci poleg bonitete preverijo tudi ugled podjetja v domovini in če je podjetje dobro zapisano doma, je vredno, da z njim delajo svetovni proizvajalci, še dodaja Orožen. »Podjetja so ljudje,« pritrjuje tudi član strokovne komisije Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov in dodaja, da pa je uspeh odvisen od skupnega cilja, strategije, znanja ljudi in vodenja ljudi. »Zelo me veseli, da ta podjetja dajejo tudi velik poudarek variabilnemu nagrajevanju, ki je, še posebej pri visokih zneskih, v Sloveniji prevečkrat tabu tema,« še dodaja Podlogar. Če vodstvo svoje zaposlen zna ustrezno nagraditi za opravljeno delo in napredek, je v tem pogledu seveda zmagalo, pravi tudi član strokovne komisije Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. In dodaja, da je za vsako podjetje ključno, da je usmerjeno v razvoj kadrov in vlaga v njihovo usposobljenost ter neguje odnose v timu. »Kadrovska politika teh podjetij temelji na moralno etičnih vrednotah, usmerjena je v skrb za zaposlene, ohranjanje pozitivnega vzdušja med zaposlenimi, dobro komunikaciji, v ustvarjalnost in inovativnost vsakega človeka posebej, v prihodnost ter razvoj. Takšna kadrovska politika je dolgoročna, strateško podprta, optimizirana ter spodbuja motivacijo zaposlenih, da stremijo k ustvarjanju in iskanju novih priložnosti, prevzemanju večjih izzivov,« še navaja Cantarutti.

Sodelavci kot glavna konkurenčna prednost

»Nominirana podjetja imajo jasno vizijo in poslovni model ter stabilno vodenje. Pozitivno je prav gotovo to, kako v praksi skrbijo za razvoj sodelavcev (zaposlenih) in jasno je, da so ravno sodelavci njihova glavna konkurenčna prednost,« med drugim izpostavlja član strokovne komisije, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Marko Jaklič in kot pozitivno izpostavlja še dejstvo, da mnogi izmed njih zaposlujejo visoko usposobljene strokovnjake iz tujine.

Pri vsakem od nominirancev pa članica strokovne komisije Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo, ceni predvsem nekaj izpostavljenih elementov, na katere so lahko še posebej ponosni: izjemno usmerjenost v razvoj novih tehnologij, enakovredno zastopanost obeh spolov v podjetjih, usklajevanje zasebnega ter poslovnega življenja pri zaposlenih, nizka fluktuacija ter vlaganje v izobraževanje zaposlenih. "Vlaganje v človeški kapital je ključ gospodarske rasti in začne se na mikronivoju. Le tako lahko zagotovimo stabilno in varno poslovno okolje, v katerem posameznik lahko razvija sebe tako poklicno kot tudi zasebno. In očitno je, da se vsak od nominirancev tega še kako dobro zaveda," še dodaja sogovornica.

Uspešnost in trajnostni razvoj podjetij je predvsem odvisen od strokovnih kompetenc zaposlenih, meni član strokovne komisije Valerij Arakelov, direktor Rimskih term. "Podjetja, ki veliko vlagajo v izobraževanje zaposlenih, ki se trudijo za urejene medsebojne odnose, kadrovske načrte zaposlenih, se ne srečujejo z veliko fluktuacijo svojega kadra. Vsem je skupno, da se zavedajo, da je težko zaposliti usposobljen kader, zato se povezujejo s šolami, fakultetami in že tam prepoznajo potencial," še dodaja Arakelov.

Nominirana podjetja so dokaz, da so sposobni zaposleni temelj uspeha vsakega podjetja, pravi Tadej Smogavec, vodja marketinga za poslovni segment v Telekomu Slovenije, ki je veliki pokrovitelj projekta. Hkrati dodaja, da so odnos do zaposlenih, organizacijska kultura in razvoj zaposlenih ključni, kar je odgovornost dobrih vodij. Da so zaposleni največji aduti vsakega podjetja se zaveda, kot pravi, tudi Janez Škrabec, direktor Rika in veliki pokrovitelj, ter pri tem izpostavlja kadrovske politike nominiranih podjetij, ki namesto restriktivnih principov uvajajo metode, ki spodbujajo, motivirajo in omogočajo. "Mala in srednja podjetja, ki so zaradi svoje velikosti še dovolj prožna, si lahko dovolijo, da svoj razvoj prilagajajo željam in izzivom zaposlenih, ki jim je to hkrati največja motivacija," še navaja Janez Škrabec in dodaja, da ga je pozitivno presenetila treznost, ki jo je zaznal v misli nominiranega podjetnika, da ni potrebno, da podjetje nenehno raste in se širi na nove trge, če na obstoječih posluje dobro in zagotavlja dobre pogoje svojim zaposlenim; kajti ni potrebno le kreirati uspešna, temveč tudi srečna podjetja.

Slovenska podjetja nasploh, nominirana podjetja pa sploh, zelo dobro razumejo pomen kadrov za preživetje in razvoj, poudarja Igor Likar, direktor SiQ, pokrovitelj projekta. "Danes že ni podjetja, ki ne bi vedelo, da morajo predvsem razvojno bolj izpostavljene kadre stalno motivirati, da ostanejo čim dlje oziroma tako dolgo, dokler vidijo v sodelovanju osebni izziv," še dodaja Likar. Nenad Filipović, profesor na IEDC – Poslovni šoli Bled, ki je partner projekta, pa poudarja, da je privabiti mlade in ambiciozne kadre z zanimivo idejo ter visoko energijo tima dober recept za uspeh pri milenijcih. "Zdi se mi, da v podjetjih precej poudarjajo strokovnost in podjetnost, malo manj je razmišljanja o »širitvi obzorja«, osebnostnem razvoju in pridobivanju izkušenj na različnih področjih. Seveda trenutna digitalna kultura tudi podcenjuje vrednost strukturiranega izobraževanja s pogledom nad operativno raven."

Uspešne podjetniške zvezde se zavedajo, da posel ustvarjajo ljudje, pravijo v Iskratelu, partnerju projekta, zato kadrovsko politiko načrtujejo dolgoročno in premišljeno. "Zaposleni delujejo v spodbudnem delovnem okolju in pogojih, ki jim omogočajo izkoriščanje potencialov, znanja, izkušenj in idej. Pot do podjetniških zvezd namreč utirajo ljudje," še poudarjajo v Iskratelu. Mojca Kunšek, direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki je strokovni partner projekta, poudarjam da kadrovska politika nominirancev temelji na rasti zaposlovanja, kadrovanju pretežno visoko izobraženih kadrov, spodbujanju k kreativnosti in pridobivanju novih znanj. Zavedajo se pomena zasledovanja vsebine in možnosti nadaljnje rasti, fleksibilnosti in družbeno odgovornega ravnanja, ciljno orientirana politika poslovanja pa se odraža tudi v variabilnem načinu nagrajevanja zaposlenih. V Slovenskem podjetniškem skladu, partnerju projekta, pa poudarjajo, da so izkušnje uspešnih podjetij pokazale, da največji izziv ni razviti vizijo razvoj podjetja in oblikovati strategijo za njeno uresničitev, temveč oblikovati sistem, ki zaposlene spodbuja, da jo uresničijo. "Le dober sistem, ki temelji na človeškem kapitalu, vodi k dobrim poslovnim rezultatom, višji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih, kar pa nedvomno imajo nominirana podjetja vpeljano."

Sposobni zaposleni so temelj uspeha vsakega podjetja. Foto Shutterstock

Kakšne vzpodbude bi še rabila podjetja?

V Zavarovalnici Triglav, ki je veliki pokrovitelj projekta, se zavedajo, da je v dinamičnem okolju za doseganje dobrih rezultatov potrebno upoštevati in preudarno upravljati s potenciali in tveganji teh potencialov. Verjamejo, da lahko prav previsoka spremenljivost razmer predstavlja največjo oviro, a hkrati tudi priložnost za tista podjetja, ki želijo svoje ideje šele predstaviti domačemu trgu ali se z njimi uveljaviti v tujini. "Inovativnost in razvojna naravnanost sta temeljna gradnika uspešnih podjetij, ki ju načrtno vključujejo in sistematično spodbujajo znotraj svoje celotne organizacije in v odnosu do deležnikov. Poleg doseganja inovativnih prebojev na kratek rok je potrebno stremeti h graditvi razvojnih iniciativ za dolgoročno uravnoteženo poslovanje. Z vključevanjem primerne mešanice drznosti in premišljenega ravnanja vse to daje pomembno osnovo za doseganje vzdržnih stopenj rasti in kreiranje vrednosti tudi v naslednjih desetletjih," še navajajo v Zavarovalnici Triglav.

Slovenska podjetja oziroma podjetniki bi za še večji prodor v tujino potrebovala za začetek davčno reformo, meni Barbara Žibret Kralj, ki poudarja, da je spodbudno in stabilno davčno okolje tisto, kjer se vse začne. Največje ovire na poti do še več podjetniških zvezd pa so po njenem mnenju zbirokratiziranimi procesi, ki včasih vodijo v absurd, nestimulativno davčno okolje ter plačne obremenitve delodajalcev, ki morajo za povprečno slovensko plačo skoraj trikratno vplačati v državno blagajno.
Po mnenju Mojce Kunšek je največja ovira izobraževalni sistem, ki stežka sledi potrebam gospodarstva, posledično temu pa tudi vzgoja, ki ne spodbuja odgovornega pristopa k osebnostni rasti in družbeno odgovornemu ravnanju. "Druga težava je tog pravni okvir, predvsem na področju delovne zakonodaje, ki mu sledi davčna politika predvsem z vidika (ne)spodbujanja nagrajevanja zaposlenih." Vse premalo se tudi izpostavlja pomen podjetništva in pozitivnih poslovnih zgodb na rast slovenskega BDP ter pomembnost odgovornega vstopa v podjetništvo, še navaja direktorica Ajpesa in dodaja, da temu ustrezno podjetništvo še ni družbeno ustrezno priznano, povezanost med podjetniki pa še v povojih.

Kje vse so ovire

Največja ovira pri ustvarjanju večjega števila podjetniških zvezd v Sloveniji so po mnenju Luke Podlogarja predvsem na področju financiranja, saj v Sloveniji manjka skladov, ki bi podjetja podpirali z lastniškim kapitalom. Poleg tega bi lahko v domačem okolju naredili še več za podjetništvo, predvsem na davčnem področju pri obremenitvi stroškov dela in še posebej nagrajevanja. Na več področjih, kjer imajo podjetja opravka z državo, pa je postopke potrebno poenostaviti in pohitriti, še poudarja Podlogar. Da je največja ovira ponekod prepočasna digitalizacija, meni Tadej Smogavec in dodaja, da slednja zahteva relativno visoke vložke, čeprav je z njo mogoče pridobiti neprecenljive konkurenčne prednosti. "Z digitalizacijo se delovni procesi poenostavijo in stečejo hitreje, s tem pa se razbremeni zaposlene, ki lahko tako svojo energijo, ustvarjalnost in zavzetost usmerijo k ustvarjanju novih rešitev in s tem priložnosti za podjetje. Zato bi podjetja potrebovala več ciljno usmerjenih izobraževanj in sofinanciranje digitalnega poslovanja." Da bi bilo potrebno čim bolj zgodaj implementirati podjetniško vzgojo v izobraževalni sistem, pa se zavzema direktor Rika Škrabec. Po njegovi oceni nam morda še vedno primanjkuje večja prebojna miselnost, saj če je ta na dovolj visoki stopnji, so vse ovire premostljive.

Po Jakličevem mnenju pa bi morali temeljito reformirati nacionalni podjetniško-inovacijski ekosistem, ki bi spodbujal več aktivnosti domačij podjetnikov in privabljanje tujih. Majhen kadrovski bazen in relativno togo okolje pa kot ovire navaja prof. Filipović. "Pri drugem ne mislim samo na predpise in res zaviralno davčno zakonodajo, ampak tudi na togo miselnost." Obenem dodaja, da je vzpodbud dovolj, nekaterih je celo preveč. Večina projektov z evropskimi sredstvi samo škodujejo podjetništvu, ker zmagovalci odlično obvladujejo birokratske igre, ne pa trgov, kupcev in tehnologij. "Ustvarimo navado pozitivnega pogovora o uspehih, prenašanja izkušenj na tiste, ki prihajajo za nami, njihova strast in kreativnost so garancija za prihodnje uspehe," še dodaja Filipović.

Primerno mikro okolje za razvoj bi privedlo do še več podjetniških zvezd v Sloveniji, pa meni Arakelov in ob tem še navede državne spodbude za razvoj malih in srednjih podjetij. "Enostavni postopki umeščanja v prostor, možnost izgradnje poslovnih prostorov, podpora lokalnih skupnosti, zmanjšanje nadomestil stavbnih zemljišč. Potrebno je zavedanje, da ustvarjanje dobička ni edini pokazatelj uspešnega podjetja. Samo tista podjetja, ki bodo v prihodnosti vlagala tudi v svoje zaposlene, bodo lahko s ponosom rekla, da so uspešna. Zato bi moral biti človeški kapital ovrednoten in tudi »viden« v bilanci vsakega podjetja," še poudarja Arakelov. Sicer pa, kot pravi, bi mogoče morala tudi vlada končno prisluhniti delodajalcem glede obdavčitev plač, dobička…

Za privlačno podjetniško okolje

"Podjetja smo odgovorna za lasten uspeh, moramo pa za to imeti izpolnjene osnovne pogoje. Privlačno podjetniško okolje in fleksibilnost trga sta dve področji, ki nam podjetjem omogočata, da se lahko hitreje prilagajamo globalnim trendom in hitreje reagiramo na vse izzive, ki jih prinaša sodobni globalni trg. Tudi država lahko na področju zakonodaje in predpisov bistveno pripomore k boljšemu razvoju. Vsekakor so potrebne določene strukturne reforme v kolikor se bo Slovenija želela še naprej gospodarsko razvijati," pa menijo v podjetju Hofer Slovenija, ki se je projektu pridružilo kot veliki pokrovitelj. V Hofru menijo, da bi bilo lahko zgodb slovenskih izdelkov, ki prodirajo na tuje trge, tudi z ustrezno vzpodbudo države, še več. Kot podjetje, ki je del mednarodne skupine, lahko uspešne slovenske izdelke predstavijo tujemu trgu in tako pomagajo pri razvoju slovenskih podjetij. "Blejska kremšnita, ki jo za nas dela podjetje Conditus, je odličen primer podjetja, ki je zraslo z našo verigo. Kremšnite sedaj dobavljajo tudi v več kot 470 avstrijskih trgovin. Tudi živa solata podjetja Panorganix je našla pot na police avstrijskega Hoferja."

Slovenija po mnenju Likarja nima problemov z nastanki novih in novih zvezd, ampak bolj s tem, kako ambiciozno te zvezde rastejo in se spreminjajo v globalne stalnice. V Sloveniji zaenkrat ni niti dovolj ambicije, niti kapitala in pogosto tudi ne znanja, kako zvezde z dokazano svetilnostjo nadgraditi v industrijske velikane. " Vse, kar lahko naredi država je, da odstranjuje ovire, ki jih je sama postavila," še zaključuje Likar. V Iskratelu pa pravijo, da je nedvomno ovire treba iskati v birokratskem in preveč reguliranem poslovnem okolju. Ovire so nedvomno tudi v davčni politiki in v tem kontekstu tudi v politiki zaposlovanja in plačni politiki. Obenem poudarjajo, da blagovna znamka Slovenija v segmentu gospodarstva, razvoja in inoviranja ni zgrajena. "Znamo izdelati edinstvene rešitve na svetu, smo razvojni partnerji in dobavitelji številnim mednarodnim podjetjem, ki postavljajo izjemno visoke standarde, a ostajamo premalo prepoznavni. V teh prizadevanjih bi morala država, poleg davčnih in plačnih olajšav, odigrati svojo vlogo in gospodarstvo Slovenije ustrezno pozicionirati, kar bi podjetjem olajšalo vstop na tuje trge. Ta trenutek smo precej prepuščeni lastnim poslovnim kanalom in mrežam ter gospodarski diplomaciji," še navajajo v Iskratelu.

V Slovenskem podjetniškem skladu pa poudarjajo, da se podjetja včasih premalo poslušajo in preredko vprašajo, kaj v resnici želijo njihove stranke in pogosto porabijo ogromno časa in denarja v razvoju nečesa, kar strankam v resnici ni pomembno. Obenem je pomembno tudi čim bolj konstantno in predvidljivo poslovno okolje, da podjetnik ne izgublja ogromno časa prilagajanju na administrativne spremembe. Na skladu pomagajo podjetjem, ki so vključena v program vsebinske podpore z mentorji in svetovalci. Da je zagotovo lahko največja ovira podjetjem nestabilno poslovno okolje - tako zakonodajno kot podporno - pa pravi tudi Aleš Cantarutti in dodaja, da na ministrstvu vlagajo vse napore v to, da poslovno okolje ostane konkurenčno in predvidljivo.