Naj vas ob vrnitvi z dopusta ne zaboli glava

V marsikaterem podjetju je poletje obdobje, ko se delovni procesi nekoliko umirijo, zaposleni pa se odpravijo na daljši dopust, nekateri delodajalci se odločijo tudi za kolektivni dopust. Po zakonu o delovnih razmerjih je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa do 30. junija prihodnjega leta, če se za prenos dogovori z delodajalcem. Minimalen dopust ne sme biti krajši od štirih tednov. Porabi se lahko v več delih, vendar mora eden trajati vsaj dva tedna. Delodajalec mora delavcu do 1. julija tekočega leta izplačati regres za letni dopust (vsaj minimalno plačo).

En dopust je premalo

Da bi povsem odklopili misli od službe, drugih obveznosti in skrbi ter se osredotočili na dopust, potrebujemo deset do petnajst dni, meni Marija Molan, psihologinja na kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa. Namesto besede odklop raje uporablja besedo regeneracija.

»Pomembno je, da se v tem procesu dobro počutimo, dobimo energijo in občutimo veselje. Da ob koncu dopusta že malo pogrešamo delo. Da nas, ko pomislimo na službo, ne zaboli glava, češ, ojoj, kaj nas čaka,« pravi. Regeneracija je mogoča tudi v domačem okolju, a precej bolj učinkovita je tista stran od domačega gnezda, poudarja. »S spremembo okolja je lažja, saj nismo v stiku z vsakodnevnimi dražljaji, ki hitro spet sprožijo rutino,« razmišlja.

Starejšim svetuje, da dopust izkoristijo v več delih. En dopust v letu je premalo za regeneracijo, je prepričana sogovornica. Počitnice v slovenskem šolskem sistemu so po njenem dobro razporejene. »Prosti teden na tri mesece je dobra razbremenitev,« pravi in potegne vzporednico z dopustom:

»Zagovarjam, da vsega dopusta ne porabimo v enem kosu, ampak raje večkrat izkoristimo možnost za razbremenitev. En del dopusta mora biti malo daljši, denimo dva tedna. Pomembno se mi namreč zdi, da na novo vzpostavimo zasebno življenje, saj z vsakdanjim življenjskim slogom, pri katerem se posvečamo službi in številnim dejavnostim, trpi naša zasebnost.«

Brez slabe vesti

Je za odklop od službenih obveznosti dovolj, da pospravimo računalnik in ne brskamo po telefonu? Marija Molan pravi, da smo s tema dvema potezama na dobri poti do učinkovite regeneracije, toda za popolno je potrebno več. Opaža, da se pri nas ljudje težko odmaknejo od pametnega telefona.

»Že pred leti so Nemci in Francozi sprejeli direktive oziroma priporočila, da se zunaj delovnega časa zaposlenim ne sme pošiljati e-pošte. Ko je človek na dopustu, je na dopustu. Ko sem se takrat pogovarjala z ljudmi iz različnih delovnih okolij, se je pošiljanje e-sporočil ponoči v slovenskem okolju šele začenjalo. S tem se posredno pritiska na zaposlene. Če šef pošlje zaposlenemu sporočilo ponoči, mu s tem posredno sporoča: Ti, lenuh, spiš, jaz pa delam,« na problem opozarja sogovornica.

Zelo pomembno je, da se vsak zaposleni zavestno odloči, da so konci tedna in dopust resnično namenjeni njegovi regeneraciji, ustvarjanju ravnotežja dobrega počutja. »In če ima tako delo, da si lahko privošči odklop, pri tem ne sme imeti slabe vesti,« pravi Molanova in dodaja, da ta čas v svetu, predvsem v Evropi, veliko pozornost namenjajo dobremu počutju. Kar pa pomeni, da se je treba tudi v delovnem okolju dogovoriti, kaj se ne sme, in to spoštovati. »Veliko govorimo o varnostni kulturi. Pojem zajema ukrepe za ohranjanje dobrega počutja, telesne, duševne in socialne blaginje,« poudarja.

Klic med počitnicami

Kljub temu se zgodi, da delodajalec pokliče zaposlenega med dopustom. »Pomembna je kultura vodstva; koliko se delodajalec zaveda, da so zaposleni vrednota. To se bo počasi začelo spreminjati tudi pri nas glede na gospodarsko rast in premajhno število kandidatov za delo. Delodajalci se bodo morali zavedati, da so ljudje tisto, kar podjetja drži pokonci.



Sedemdeset odstotkov delovnih mest je v storitvenih dejavnostih, pri storitvah pa je temelj človek, ne tehnologija, ta je le v pomoč. Vse več je delodajalcev, ki razmišljajo, sprašujejo, se pogovarjajo, kaj narediti, da ljudje ne bodo preobremenjeni. Veliki svetovni delodajalci pa so šli celo v drugo skrajnost z ustvarjanjem idealnih delovnih razmer. Zame so ječa,« razkriva in dodaja, da je lojalnost zaposlenih tista, ki zagotavlja preživetje podjetij, in tisto, kar delodajalci najbolj cenijo pri zaposlenih: »In to bodo morali začeti ceniti tudi delodajalci v Sloveniji.«

Pozor, stres!

Marsikdo dopust izkoristi za izlete, potovanja, športne aktivnosti, vendar sogovornica poudarja, da vse našteto lahko prinese prej stres kot regeneracijo. »Če je človek daljše obdobje zelo obremenjen, potrebuje regeneracijo, počitek. Fizične aktivnosti naj bo le toliko, da se dobro počuti,« pravi.



Molanova poudarja, da se je na dopust treba pripraviti. »Naj bo dopust dogodek, lepo obdobje, ki nas čaka, v katerem uživamo,« pravi in opozori na skrajnost: »Spomnim se gospe, ki je živela za dopust. Pol leta prej je govorila, kako bo, po dopustu pa, kako je bilo. Menim, da to ni v redu. Živimo dvanajst mesecev, uredimo si življenje tako, da bomo uživali vseh dvanajst mesecev.«

Umirjanje v finišu

Potem ko se zaposleni vrne z dopusta, svetuje Molanova, naj si čas organizira tako, da ne gre takoj naslednji dan v službo, ampak si vzame dan, da se umiri in pripravi na vsakodnevno rutino. Pogosto se zgodi, da v zadnjih izdihljajih dopusta zaposleni razmišljajo o službenih obveznostih.

Kako jih odmisliti in uživati do zadnjega dne? »To je odvisno od človekovega značaja. Za organizirane ljudi je dobro, da se psihično pripravijo na tisto, kar jih čaka. Svetujem, da si naredijo načrt in spremljajo, kaj so postorili. Tako imajo sprotne spodbude, sami sebe pohvalijo in imajo dober občutek, kaj so naredili.« Enakega pristopa naj se držijo ob vrnitvi v službo. Ta je lažja s sprotnimi potrditvami o opravljenem delu.

»Dobro je, da se vsake toliko spomnimo na lep dopust, po katerem smo prišli spočiti na delovno mesto. Da se zavemo, da tudi zaradi kakovostne regeneracije lahko dobro opravimo svoje delo, hkrati pa ohranimo dovolj energije še za druge zadeve,« razmišlja sogovornica. Zadovoljstvo z dopusta tako zaposleni prenesejo v službo, hkrati pa imajo še dovolj časa in prostora, da ga občutijo tudi pri drugih zasebnih poglavjih, ki se jim posvečajo.