Nove tehnologije in navade kupcev spreminjajo delovanje podjetij

Ljubljana – Ves svet je v procesu velike transformacije: digitalizacija, trajnost in dinamične družbe spreminjajo vsakodnevno poslovanje. Tu nastopijo inovativni poslovni modeli, ki jih podjetja uporabljajo za ohranjanje in utrjevanje svoje pozicije na trgu.

Inovativni poslovni modeli temeljijo na novih možnostih, ki jih omogočajo internet z visokimi hitrostmi prenosa podatkov ter enostavno dostopnostjo in sodobne disruptivne digitalne tehnologije, ki so v današnjem času uporabne in relativno poceni, pojasnjuje Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Najbolj popularni primeri novih digitalnih poslovnih modelov so po njegovih besedah različne storitve v oblaku, kjer se osnovni nivo dostikrat lahko uporablja brezplačno, višji nivo pa je plačljiv (npr. podatkovni prostor v oblaku, socialna omrežja…) in se ga plačuje po porabi. Vključno seveda z mobilnimi aplikacijami na pametnih telefonih, ki so zelo spremenile naše navade.

»Razvile so se tudi digitalne platforme, ki povezujejo dve strani trga (ponudbo in povpraševanje) in vzpostavljajo drugačna razmerja in odvisnosti na trgu. Ključno za platforme je, da uporabnikom omogočajo enostavne storitve, ponudnikom – tudi malim – večji doseg kupcev, svojo tržno moč pa gradijo na zbiranju in obdelavi podatkov skozi množice transakcij, ki jih opravljajo (npr. GoOpti, Booking.com, AirBnB). Na osnovi zbranih podatkov (npr. zadovoljstvo uporabnikov, lokacije uporabnikov, …) dvigujejo vrednost svojih storitev za uporabnike in povečujejo svojo moč na trgu (npr. Google Maps, Amazon,…),« pravi Šutanovac.



Obenem dodaja, da lahko tudi posamezna podjetja izkoriščajo moč in cenenost tehnologij za drugačne pristope, npr. za proaktivno vzdrževanje svojih izdelkov na daljavo s povezljivostjo produktov in dodanimi senzorji, napovedovanje na osnovi preteklih dogodkov, prepoznavanje vzorcev za kontrolo kakovosti izdelkov, vzpostavljanje digitalnih dvojčkov v proizvodnji itn. V novih razmerah, ko je dostopnost podatkov in informacij vedno večja, novi poslovni modeli temeljijo na povezovanju podatkov iz različnih virov in senzorjev, prepoznavanju govora in drugih vzorcev, strojnem učenju in obdelavi podatkov v realnem času - skratka na velikih količinah podatkov in umetni inteligenci.

Spremembe zaradi nenehne konkurence in spremenjenih potrošniških navad

Določitev oziroma odločitev za modernizacijo ali celo nov poslovni model predstavlja proces, poslovno logiko, kako podjetje ustvarja, dostavlja in "zajema oz. zaračunava" vrednost, pa poudarja Goran Djuratović, direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja pri KD skladih. »Brez dobro zasnovanega poslovnega modela še tako fantastičnega izdelka ali storitve podjetje ne izkoristi uspešno. Vse elemente poslovnega modela je potrebno smiselno sestaviti v celoto in upoštevati njihovo medsebojno odvisnost in povezanost,« pravi Djuratović. Obenem dodaja, da danes nove tehnologije in posledično s tem navade kupcev spreminjajo delovanje velike večine podjetij in s tem tudi njihovo potencialno rast ter dobičke. Zato se podjetja konstantno soočajo z izzivom prilagoditve ali celo popolne spremembe njihovih poslovnih modelov, kajti hitro se lahko zgodi, da poslovni model, ki je podjetju prinašal rast v preteklosti postane obveznost namesto sredstvo.

»Za primer vzemimo nekaj podjetij, katerih poslovni model je na novo oblikoval smernice in potrebe kupcev kot tudi dobaviteljev. Še več, pomagal je prilagoditi zakonodajo v marsikateri državi in na novo postaviti smernice prihodnjega delovanja. Pri Airbnb kot največjemu posredniku nastanitvenih zmogljivosti na svetu, ki v lasti nima ene samcate sobe, poslovni model temelji na ekonomiji delitve in prepričanju, da lastniki nastanitvenih kapacitet želijo le-te oddajati tujcem. Ali pa na primer Hilti, multinacionalno podjetje, ki razvija, proizvaja in prodaja orodje za gradbeništvo, svoj poslovni model pa je preusmerilo iz prodajnega v transakcijsko/najemniški model. Ugotovili so namreč, da njihove stranke nimajo potrebe po trajni lasti določenega orodja, ampak jim je važno, da ga imajo za določen čas, takrat ko ga potrebujejo,« je še pojasnil Djuratović.



Samo vpogled v primerjavo med obstoječimi modeli in novimi modeli, poleg vrste sprememb, poudarja usmerjenost v zaposlene in njihovo znanje, razvoj strateških zmogljivosti s pomočjo inovativnosti (digitalizacija), ustrezno razporeditev talenta in kapitala na širši ravni znotraj podjetja; merjenje uspešnosti ne le na podlagi rasti, temveč tudi skozi ustvarjalnost in delitev znanja ter odgovornost, ki mora upoštevati rast in deljenje uspešnih praks. Djuratović je še pojasnil, da se uspešni poslovni modeli zelo hitro preusmerjajo iz klasičnega proizvodno-prodajnega modela v storitveni, kupcu usmerjeni model. Na eni strani jih v to vodi sprememba potrošniških navad in nenehna konkurenca, na drugi strani pa reforme, liberizacija in enostavnejši dostop do novejših ekosistemov. Zadnji odmevni primer tovrstne prilagoditve je proizvajalec ameriške mobilne tehnologije Apple.

Nenad Filipović, predavatelj strategije, vodenja sprememb in poslovne etike in direktor MBA projektov v IEDC – Poslovni šoli Bled pa pojasnjuje, da je nešteto oblik poslovnih modelov, ki svojo vzdržnost in prednost pred konkurenco gradijo na uporabi digitalne tehnologije. Gre za raznovrstne »digitalne platforme«, ki so dobra ilustracija paradoksa med univerzalnimi elementi »digitalnega razmišljanja« in posebnostjo vsakega primera. »Tudi med platformami je ogromno razlik (npr. Alibaba, Booking.com in Uber), vendar jih združuje želja po monopolnem tržnem deležu na ciljnem tržnem segmentu in posledično agresivne strategije rasti, ustvarjanje ekosistema, ustvarjanje alternativnih virov prihodkov, kopičenje podatkov o uporabnikih, odstranjevanje človeškega dela iz procesa zadovoljevanja uporabnikovih potreb ter izjemno dobro razumevanje nezadovoljstva uporabnikov s tradicionalnimi storitvami, ki ga tehnologija pomaga odpraviti.«


 

Digitalizacija narekuje tempo svetovnemu gospodarstvu

Če so platforme grajene na razumevanju uporabnikov, pa so na drugi strani spektra koncepti grajeni na popolni avtomatizaciji in optimizaciji procesov (npr. koncept »temne tovarne«, ki ne potrebuje stroškov razsvetljave, ker v njej ni ljudi). »Tu je ogromno znanja povezanega z internetom stvari, senzorji, uporabo umetne inteligence ipd. To je samo še eden izmed mnogih alternativnih načinov uporabe digitalne tehnologije za pridobivanje konkurenčne prednosti.« Zanimivo je, kot pravi Filipović, da intenzivna uporaba digitalne tehnologije pogosto ustvarja zahtevna vprašanja prav na področju družbene odgovornosti.

»Vemo, kaj vse je bilo v bližnji preteklosti povezano z dostopom do podatkov in ne-transparentnim obnašanjem velikanov kot je Facebook. Kaj bo umetna inteligenca pomenila za zaposljivost prihajajočih rodov v tem trenutku ne moremo zanesljivo oceniti. Kdo in kako bo odločal v primeru etičnih dilem algoritmov samovozečih avtomobilov, ali bo digitalizacija zdravstva pomenila večjo zdravstveno varnost celotne globalne populacije, kaj družbena omrežja pomenijo za demokracijo … Vprašanj je vsekakor veliko več, kot trenutno imamo odgovorov,« še pravi Filipović.

Pri digitalizaciji najprej pomislimo na fascinantne tehnologije, samovozeče avtomobile in umetno inteligenco, čeprav v naše vsakdanje življenje vstopajo bolj po polžje. Ob tem pa nehote spregledamo področja kot je mednarodna trgovina, kjer digitalizacija napreduje bliskovito in že narekuje tempo svetovnemu gospodarstvu, pa poudarjajo v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC).



Ustaljene nabavne verige se trgajo in stalno spreminjajo, nastajajo inovativni poslovni modeli kot so storitve v oblaku in naročniška ekonomija. Kupci kjerkoli po svetu so dosegljivi z nekaj kliki. Ključ do uspeha je zato analitika oziroma obdelava podatkov v realnem času in zmožnost podjetja, da se hitro odzove na dogajanje na trgu. »V Sloveniji imamo kar nekaj uspešnih zgodb podjetij kot so Outfit7, NiceLabel ali EKWB, ki so izkoristila novo realnost in s svojimi izdelki osvojila svet. Žal pa nekaj posameznih primerov ne moremo posplošiti na vsa, zlasti mala in srednja podjetja, ki se še vedno borijo z zakoreninjenimi miselnimi vzorci,« pravijo v SBC.

Zmanjševanje ovir na poti povečevanja produktivnosti

Za zmanjševanje ovir na poti povečevanja produktivnosti in uspešnosti poslovanja organizacij pa skrbi tudi Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ). Njihova vloga pri omogočanju podjetjem, da na trgu uveljavljajo inovativne poslovne modele je predvsem ta, da jim omogočajo učinkovito testiranje teh modelov še preden pridejo na trg. Poslovni modeli trajnostne mobilnosti, na primer, ostanejo le črka na papirju, če proizvodi ne delujejo v skladu z varnostnimi zahtevami ali obljubami glede trajnosti delovanja. Baterije so verjetno pomemben element prihodnosti trajnostne mobilnosti, ampak seveda le, ko za uporabnika niso nevarne, ko prenesejo vse možne zunanje vplive in, ko delujejo tako dolgo, kot to obljublja proizvajalec.

Zato, kot pravijo v SIQ, s svojimi dejavnostmi zagotavljajo, da so obljube tudi uresničene in s tem preverjajo uresničljivost poslovnih modelov, na katerih temeljijo posamezne rešitve. »SIQ mora biti v razvoju korak pred svojimi strankami. Kot preskuševalci moramo znati hitro in učinkovito preskusiti inovacije, ko jih sploh še ni na trgu. Naša lastna inovativnost in strokovnost pri zagotavljanju celovitosti naših storitev je temelj našega poslovnega modela, ki zagotavlja, da po vseh ključnih kazalcih že dolga leta rastemo več kot 10 odstotkov letno,« še navajajo.



SIQ je izjemno tesno vpet v procese dviga kakovosti v organizacijah, kot tudi pri omogočanju rasti produktivnosti ter uspešnosti poslovanja. Podporo dvigu kakovosti ne predstavljata le dejavnosti ocenjevanja sistemov vodenja ter izobraževanje, ampak tudi celotna dejavnost preskušanja in certificiranja proizvodov. »Rezultat našega preskušanja je namreč zmanjšanje tveganj glede varnosti in zanesljivosti proizvodov, ki prihajajo na trg. Ponudnikom s celovito storitvijo omogočamo hiter vstop na trg s proizvodi in storitvami, ki odgovarjajo vsem pričakovanim in uveljavljenim standardom. Končnemu kupcu teh proizvodov in storitev se zaradi našega zagotovila ni potrebno spraševati o tem, ali je proizvod varen in ali v resnici ustreza obljubam, ki jih navaja proizvajalec. Po tem, ko SIQ opravi svoje delo, so namreč proizvajalci lahko prepričani, da so njihovi proizvodi varni in funkcionalni. S tem neposredno vplivamo na dvig njihove produktivnosti in zmanjšujemo stroške, vezane na reklamacije in druge škodne primere ter s tem navsezadnje povečujemo tudi uspešnost poslovanja. To naše delo na področju dvigovanja kakovosti proizvodov pa dopolnjujejo storitve na področju sistemov vodenja. Prek ocenjevanja sistemov kakovosti in izobraževanja neposredno spodbujamo jasnejše opredeljevanje ciljev naših strank glede sistemov kakovosti, pa seveda tudi pomoč pri uresničevanju načrtovanega.« Ne nazadnje pa, kot pravijo v SIQ, omogočajo gradnjo verige kakovosti tudi z meroslovnimi storitvami. Hramba temeljnih merskih enot in zagotavljanje ustrezne distribucije le-teh do meril v uporabi je temelj kakovosti celotne družbe.
 

Pomembnost odličnega načrtovanja

Digitalizacija je v zadnjih letih aktualna, so se pa na primer Ljubljanske mlekarne med živilskimi proizvodnimi podjetji digitalizirale že preden je to postal širše prepoznaven trend. »Celotna proizvodnja se pri nas vodi iz kontrolnih sob, kjer operaterji na zaslonih sproti spremljajo in nadzorujejo pot mleka. Za proizvodnjo je zelo pomembno, da se držimo predpisanih receptur: natančno je določeno, pri kolikšni temperaturi mora biti mleko pasterizirano, pri kolikšni izdelek polnjen, pri kolikšni mora zoreti in tako dalje. Vse to je vodeno računalniško in za zagotavljanje visoke kakovosti in varnosti izdelkov ne more biti prepuščeno naključju. Vsi stroji, merilniki in sistemi so med seboj povezani, podatki se beležijo in obdelujejo: bistveno je, da znajo naprave med seboj komunicirati,« pravijo v Ljubljanskih mlekarnah. Da pa lahko kar v največji meri izkoristijo poslovne priložnosti, je ključnega pomena odlično načrtovanje. To pa je mogoče le s točnimi, pravočasnimi in predvsem smiselnimi podatki. Te je potrebno spretno interpretirati v luči trendov in predvidevanj za prihodnje.



Obenem so v skladu s trendi družbeno odgovornega vodenja uvedli shemo S posluhom za jutri. »Gre za lastno blagovno znamko družbene odgovornosti, ki obsega štiri stebre našega delovanja: skrb za okolje, kakovost izdelkov, za naše sodelavce in ljudi zunaj podjetja. Skozi prizmo teh štirih stebrov tudi sprejemamo odločitve. Kot primer: z letom 2019 smo uvedli novo shemo nagrajevanja sodelavcev, ki je zasnovana tako, da krepi kulturo spodbujanja pozitivnih prispevkov posameznih sodelavcev in timov. Ne le finančna nagrada, tudi komunikacija zaslug nagrajenih sodelavcev je naletela na dober odziv in jim pomaga pri nadaljnji medsebojni motivaciji,« še navajajo v Ljubljanskih mlekarnah. Obenem dodajajo, da so postavljali standarde v panogi tudi pri trajnostnem poslovanju, saj so bili prvo živilsko-predelovalno podjetje v Sloveniji, ki se je že leta 2013 vpisalo v shemo EMAS (sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij).
 

Za nekatera podjetja posebnosti kot izziv

S številnimi posebnostmi pa se soočajo podjetja, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, saj to področje pravno ureja vsaka država posebej. Posebnosti se velikokrat odražajo na področju davkov, dajatev, pa tudi posebnega sistema dovoljenj, omejevalnih pogojev in tudi standardov, ki v tvegani dejavnosti razločujejo urejene prireditelje od ostalih, pojasnjujejo v Športni loteriji. Kot pravijo, njihov poslovni model temelji na izhodišču, da je družba urejen prireditelj športnih stav in iger na srečo, ki je imetnik vseh pomembnih certifikatov v panogi, predvsem združenja Svetovnih loterij (WLA) in Evropskih loterij (EL). »Ti standardi poslovni model postavljajo na štiri najpomembnejše stebre: odgovorno prirejanje, varno igranje, primerno oglaševanje in preprečevanje nelegalnih aktivnosti. Zato je za ohranjanje in utrjevanje pozicije na trgu potrebno spreminjanje poslovnega modela za povečanje učinkovitosti poslovanja, prodaje in komuniciranja ter za razvoj. Že v obdobni strategiji razvoja je družba prepoznala pomen uravnoteženega delovanja med področjema preprečevanja negativnih eksternalij, ki so lahko posledica iger na srečo, zagotavljanjem primerne ponudbe za kupce ter uspešnim poslovanjem. Za uspešno krmarjenje med temi učinki je v strategiji družbe posebna pozornost namenjena strateškim usmeritvam racionalizacija, aktivacija in digitalizacija, kakovostno, odlično in učinkovito poslovanje ter družbeno odgovorno in varno,« pojasnjujejo v Športni loteriji.



Spremembe poslovnega modela Športne loterije se, kot pravijo, usmerjajo predvsem v dve temeljni smeri: tehnološko-razvojno in pojavnostno-komunikacijsko. Poseben poudarek je namenjen dostopnosti produktov preko različnih prodajnih poti, še posebej digitalnih, stalna uvedba novih produktov, delo s strankami, ki poteka preko sistemov optimizacije podpore in možnosti za igralce ter nova pojavnostno-komunikacijska strategija. Ta se osredotoča na sprejeto strategijo podjetja in na njegove primerjalne prednosti za vse vključene deležnike v okolju, kjer je konkurenca predvsem nelegalna.

»Takšna usmeritev poslovnega modela tudi učinkovito kompenzira dejstvo, da lahko Športna loterija prireja le določene igre na srečo, pod pogoji iz koncesijske dajatve. Spoštovanje ureditve družba jemlje zelo resno, zato je pomembno, da so ukrepi v poslovnem modelu prilagojeni okvirju, ki začrta meje dovoljenega in hkrati še vedno zagotavlja primerno ponudbo za igralce ter položaj družbe, ki je naravnan v smeri trajnostnega razvoja, ne glede na regulatorni model.« Podatki, matematični izračuni, kalkulacije so ključen del iger na srečo, zavedanje pomena tega dela v družbi je dobro. Športna loterija je zato osredotočena na prilagoditve podatkov poslovnemu izzivu ter na ustvarjanje dobrega pregleda nad vsemi viri, kar je zanje, kot pravijo, izjemnega pomena tudi za izvajanje in merjenje doseganja ciljev strategije.

Digitalizacija in digitalna preobrazba ena ključnih nalog Slovenije

Slovenija se zaveda dejstva, da bodo imela e-znanja ključno vlogo pri prekvalifikaciji in izpopolnjevanju delavcev, saj tehnološki napredek zahteva nadgradnjo njihovih spretnosti, zato so tudi na gospodarskem ministrstvu finančno podprli delovanje Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIH Slovenija). Ta deluje kot nacionalna enotna točka za digitalno transformacijo in razvoj digitalnih kompetenc za slovenska mala in srednje velika podjetja (MSP). Nenad Šutanovac iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, ki je tudi eden izmed partnerjev DIH Slovenija, poudarja, da je digitalno inovacijsko stičišče zaživelo s primarnim ciljem podjetjem, predvsem srednjim in manjšim, zagotoviti pomoč pri digitalizaciji in digitalni transformaciji in s tem dvigovanje konkurenčnosti. »S povezovanjem znanj in storitev, ki na trgu obstajajo, z izgradnjo novih storitev, z ozaveščanjem in promocijo, povezovanjem primerov dobrih praks, s storitvami pri sofinanciranju projektov digitalizacije v podjetjih in podobno. Skratka, podjetjem približati in poenostaviti uporabo digitalnih tehnologij, pametnih rešitev in agilnih načinov razvoja in poslovanja z osredotočanjem na inovativnosti in izkušnji kupcev. S tem podjetjem omogočiti večjo produktivnost in konkurenčnost ter nove digitalizirane produkte in poslovne modele.«



Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo tudi poseben program za podporo digitalizaciji in digitalni transformaciji MSP, ki vsebuje štiri ključne ukrepe, ki jih v višini 32,8 milijona evrov financira ministrstvo. Poleg prej omenjenega DIH Slovenija so tu še spodbude malih in srednje velikih podjetij pri digitalni transformaciji, spodbude za e-poslovanje teh podjetij z namenom internacionalizacije poslovanja ter vavčerje za krepitev digitalnih kompetenc, pripravo digitalne strategije ter digitalni in vsebinski marketing. »Cilj razvojne politike ministrstva na tem področju je krepitev razvoja podjetij in inovacij za večjo konkurenčnost gospodarstva in prilagodljivost podjetij,« je na nedavnem ministrskem zasedanju sveta OECD poudaril minister Zdravko Počivalšek.

Po oceni Gorana Djuratovića iz KD Skladov bi DIH Slovenija lahko doprinesel lažji dostop in izmenjavo dobrih praks, informacij in dostopov do želene transformacije podjetij, kar bi se posledično moralo odraziti v boljši inovativnosti, dvigu konkurenčne prednosti in hitrejši in bolj trajnosti rasti podjetji. V SBC pa menijo, da so pobude kot je DIH dobrodošle ne zgolj zaradi finančnih vzpodbud, ampak predvsem zaradi prenosa znanja in najboljših praks, saj bomo samo z načrtnim izobraževanjem spremenili miselnost tudi v zgornjih etažah in obdržali stik s svetovnimi trendi. Digitalizacija je vse prevečkrat bolj posledica menjave generacij kot strateškega razmisleka. Razkorak med nekakšno deklerativno podporo vodilnih in dejansko uporabo digitalnih prodajnih poti v praksi je še vedno ogromen. Investicije v to področje marsikje še vedno razumejo predvsem kot strošek in ne kot pot do višje dodane vrednosti, še navaja Andrej Perc iz SBC. »Obstaja realno tveganje, da bomo izgubili bitko s prodorno konkurenco z vzhoda. Države kot sta Poljska in Češka nas že prehitevajo in vprašanje je, če bomo lahko zamujeno sploh kdaj nadoknadili.«