Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Predstavitvena informacija  |   KD skladi

Od Krištofa Kolumba do American Research and Development Corporation – razvoj skladov zasebnega kapitala

Kaj ima skupnega financiranje izvirnih podjetniških idej v srednjem veku s sodobno industrijo zasebnega kapitala? Ne veliko, a hkrati so bili takrat postavljeni temelji sodobne industrije zasebnega kapitala. 
Krištof Kolumb Foto Mr1805
Krištof Kolumb Foto Mr1805
Žiga Cajzek, KD Skladi, d.o.o.
31. 8. 2018 | 13:26
31. 8. 2018 | 14:41
7:43
V zgodovini je bilo veliko obdobij, v katerih so uspešne podjetniške zgodbe nastajale s pomočjo financiranja in podpore oblasti, premožnih družin, uspešnih podjetij itd. Med bolj znana zgodnja financiranja, ki si delijo nekaj skupnih lastnosti z načinom delovanja današnjih skladov zasebnega kapitala, spadata sistem financiranja trgovcev na območju Italije in ena bolj znanih odprav vseh časov, odprava Krištofa Kolumba.

Na območju današnje Italije se je okoli 10. stoletja razvila oblika trgovske družbe z imenom »commenda«, ki spominja na današnjo komanditno družbo (angl. limited partnership), najpogostejšo pravno obliko skladov zasebnega kapitala in s pomočjo katere je bilo omogočeno premožnim italijanskim trgovskim družinam financiranje odprav trgovcev. Oblika trgovske družbe commenda je bila sestavljena iz »spečega« partnerja, vloga podobna današnjemu komanditistu (angl. limited partner), ki se trgovcu ni pridružil na potovanju in je za obveznosti družbe odgovarjal le s svojim vložkom, in »potujočega« partnerja, trgovca, ki je prevzel odgovornost za aktivnosti in poslovanje družbe ter se odpravil na pot v upanju, da bo ta uspešna in da iz daljnih dežel prinese dobrine, s katerimi bo lahko trgoval doma. Vlogo »potujočega« partnerja lahko primerjamo z današnjim komplementarjem (angl. general partner). V enakem obdobju naj bi se hkrati razvil angl. pojem »carry interest«, ki označuje sistem spodbujevalne provizije. Trgovci in premožne družine, ki so financirale odprave, so si namreč delili dobiček, ustvarjen s prodajo dobrin, ki so jih trgovci na ladjah pripeljali iz daljnih dežel. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi ravno ta sistem v kombinaciji z ugodno zemljepisno lego omogočil razcvet takratnim republikam na območju današnje Italije in pripomogel k temu, da so postale mednarodni trgovski centri.

Krištof Kolumb Foto Gameover2012
Krištof Kolumb Foto Gameover2012


Kolumb je menil, da je mogoče do Indije priti po vzhodni in zahodni poti. Podporo za odkrivanje zahodne poti je šel iskat na portugalski dvor, ki je do takrat izkazal največjo željo po njenem odkritju. Po skrbnem pregledu svetovalcev portugalskega dvora je bil Kolumbov načrt odkrivanja Indije zavrnjen. Svetovalci so namreč ocenili, da je Kolumb močno podcenil dolžino potovanja in da bi bila naložba v odpravo previsoka. Po zavrnitvi na Portugalskem je Kolumb poskusil srečo še na španskem dvoru, na katerem so njegovo zamisel podprli po sedmih letih Kolumbovega prepričevanja. Kraljica Izabela I. Kastiljska in kralj Ferdinand II. Aragonski nista zagotovila samo finančne podpore, ampak sta Kolumbu ponudila podporo tudi pri načrtovanju ekspedicije in rekrutiranju mož posadke. Kolumb naj bi si pred odpravo izpogajal tudi 10-odstotni delež v dobičku, ki bi ga bili podporniki poti deležni ob morebitnem uspehu. Skrbni pregled načrta odprave, financiranje poslovne ideje, izdatna pomoč pri vodenju in realizaciji projekta ter delitev dobička so lastnosti, ki so se v industriji zasebnega kapitala ohranile do danes.

V zgodovini je bilo zgodb, podobnih opisanim, veliko, a so kljub temu temelje sodobne industrije zasebnega kapitala postavili šele leta 1946 z ustanovitvijo družb American Research and Development Corporation (ARDC) in J. H. Whitney & Company, in to ravno na kontinentu, ki ga je odkril Kolumb s pomočjo izdatnega financiranja kraljice Izabele in kralja Ferdinanda. Družbi American Research and Development Corporation (ARDC) in J. H. Whitney & Company sta zbirali kapital institucionalnih vlagateljev in investirali ter spodbujali rast zasebnih podjetij v Združenih državah Amerike. Ta oblika investiranja je bila pred drugo svetovno vojno domena le premožnih posameznikov in družin.

Družbo ARDC je ustanovil nekdanji francoski general Georges Doriot, ki je emigriral v ZDA v dvajsetih letih 19. stoletja, si prislužil naziv MBA, postal profesor in pozneje tudi dekan fakultete Harvard Business School. Georges Doriot je ustanovil ARDC, da bi spodbudil investicije v podjetja, ki so jih ustanavljali in vodili vojaki, ki so se vrnili z bojišč druge svetovne vojne. Eden večjih uspehov družbe ARDC je bil kapitalski vložek 70.000 dolarjev v podjetje Digital Equipment Corporation (DEC), katerega ustanovitelja sta bila inženirja iz Massachusetts Institute of Technology (MIT), Ken Olsen in Harlan Anderson. Tri leta po finančnem vložku je podjetje DEC predstavilo svoj prvi računalnik v velikosti hladilnika za 120.000 dolarjev. Računalnik je bil kljub svoji velikosti in ceni bistveno manjši in cenejši od konkurenčnih. Ob prvi javni prodaji delnic (IPO) so lastniki podjetja DEC v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zbrali 38 milijonov dolarjev.

Uspehi prvih tovrstnih družb in vedno prijaznejša zakonodaja v Združenih državah Amerike so v nadaljnjih letih pritegnili velike institucionalne investitorje in omogočili razmah industrije. Med pomembnejše dogodke spadajo tako imenovani Small Business Investment Company Program (SBIC), ki so ga predstavili leta 1958 kot odgovor na študijo ameriške centralne banke, ki je ugotovila, da imajo majhna podjetja v ZDA otežen dostop do različnih virov financiranja, potrebnih za razvoj in sledenje tehnološkemu napredku. Program SBIC je omogočil nastanek zasebnih investicijskih podjetij, ki so manjšim podjetjem zagotavljala tvegani kapital, dolgoročno dolžniško financiranje in podporo pri vodenju. Drugi pomembni dogodek je bila sprememba zakonodaje ERISA (angl. Employee Retirement Income Security Act) leta 1978, ki je pokojninskim skladom omogočila vlaganje v sklade zasebnega kapitala in tako pomembno vplivala na razmah industrije.

Financiranje podjetij iz skladov zasebnega kapitala je zdaj eden izmed alternativnih virov financiranja podjetja. Skozi leta se je razvil v izjemno pomemben vir, ki je na voljo podjetjem vseh velikosti in v vseh življenjskih ciklih. Cilj skladov zasebnega kapitala je investirati v rast in razvoj podjetij, ponuditi podporo in pomagati podjetjem pri uresničitvi dolgoročnih ciljev. S tem se v primeru uspeha vrednost podjetja poveča, kar poveča tudi vrednost naložbe sklada. V primerjavi s posojilom je naložba sklada v zasebno podjetje dolgoročno dejanje z lastnostmi aktivne udeležbe pri upravljanju podjetja. Gre za izoblikovanje okolja, v katerem vodstvo podjetja in sklada delujeta z roko v roki in stremita k skupnim ciljem.

V naslednjem prispevku bomo predstavili dejavnike, ki so močno vplivali na razvoj industrije, kot jo poznamo danes, in konkretne primere družb, na razvoj katerih so pomembno vplivali alternativni viri financiranja.

 
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine