Ali v Sloveniji lahko ustvarimo svoj »virtuous circle«?

Če inovativna podjetja, ki jih podpirajo skladi zasebnega kapitala, rastejo in zaposlujejo, generirajo pozitivne učinke na gospodarsko rast in posledično več pobranih dajatev za državo in večji pritok sredstev k institucionalnim vlagateljem. S tem se formira dinamični krog vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov oz. tako imenovani »virtuous circle«, ki omogoča pretok sredstev od prebivalstva do podjetij z visokim potencialom rasti in prek vmesnih multiplikativnih učinkov nazaj k prebivalstvu.
 


Zasebni kapital je po opredelitvi združenja Invest Europe oblika lastniškega kapitala, ki praviloma ne kotira na borzi in je srednje- do dolgoročno investiran v podjetja z velikim potencialom rasti. Strategije vlaganja skladov zasebnega kapitala se razlikujejo glede na življenjski cikel, poslovno strategijo in potrebe podjetja, v katere sklad vlaga svoja sredstva. Tako kot poznamo več vrst in velikosti zasebnih podjetij, poznamo tudi več vrst skladov zasebnega kapitala.

V grobem govorimo na eni strani o skladih, ki investirajo in pri razvoju podpirajo zagonska podjetja z izvirno poslovno idejo, na drugi strani pa o skladih, ki odkupujejo deleže v velikih, že uveljavljenih podjetjih, ki poslujejo v tako imenovanih starih industrijah in potrebujejo pomoč pri izboljšanju in oživitvi poslovanja. Večina podjetij je nekje med eno in drugo skrajnostjo, hkrati pa je večina investicij skladov zasebnega kapitala, približno 85 %, namenjena prav takšnim podjetjem.

Temelji sodobne industrije zasebnega kapitala so bili postavljeni v Združenih državah Amerike z ustanovitvijo družb American Research and Development Corporation (ARDC) in J. H. Whitney & Company. Uspehi prvih tovrstnih družb in vedno prijaznejša zakonodaja, ki je omogočila velikim institucionalnim investitorjem (pokojninskim skladom, zavarovalnicam, bankam ...) vlaganje v tovrstne sklade v Združenih državah Amerike, so v nadaljnjih letih prispevali k hitremu razmahu panoge.

Če vzamemo za primer pokojninske sklade, so imeli leta 1952 v Združenih državah Amerike 96 % vseh sredstev naloženih v dolžniške finančne istrumente. Do leta 1992 je ta delež padel na 47 %, leta 2012 pa na 27 %. Alternativni naložbeni razredi (skladi zasebnega kapitala, nepremičninski skladi, infrastrukturni skladi in hedge skladi) so imeli leta 2012 v portfelju pokojninskih skladov v Združenih državah Amerike 23 % vseh sredstev, na globalni ravni pa je delež sredstev pokojninskih skladov, naloženih v alternativne naložbene razrede, narasel na 25 %. Večina teh sredstev je investiranih v domačem okolju, v povprečju pokojninski skladi v Evropi v tuje sklade investirajo okrog 35 %.

Pri tem se lahko vprašamo, zakaj institucionalni vlagatelji pospešeno vlagajo sredstva v alternativne naložbene razrede?

Razlogov je več, mednje zagotovo spadajo donosi, ki jih prinašajo tovrstne naložbe, in potreba po razpršenosti. Pri tem se z investiranjem v alternativne naložbene razrede ustvari svojevrsten gospodarski krogotok. Skladi zasebnega kapitala namreč vložke investitorjev namenijo za podporo podjetij pri doseganju rasti, internacionalizaciji, optimizaciji kapitalske strukture in hkrati ponujajo znanje za izvedbo ciljev podjetij. Posledično takšna podjetja lažje dosegajo cilje, raziskave kažejo na višjo stopnjo inovativnosti in konkurenčnosti v podjetjih, ki jih podpirajo skladi zasebnega kapitala. V Evropi takšna podjetja prinašajo manj kot 6 % zaposlitev zasebnega sektorja in hkrati 8 % vseh izdatkov za raziskave in razvoj ter približno 12 % vseh industrijskih inovacij. Med letoma 2007 in 2012 je bila ekonomska vrednost patentov, odobrenih podjetjem, ki so jih podprli skladi zasebnega kapitala, 350 milijard evrov oziroma 1,5-krat več kot celotne investicije skladov zasebnega kapitala v podjetja v tem času. Ocena na primeru biotehnoloških podjetij kaže na približno 9-krat višjo možnost, da izdatki za raziskave in razvoj v podjetjih, ki jih podpirajo skladi zasebnega kapitala, vodijo do patenta. Pozitiven vpliv na podjetja je opazen tudi na področju zaposlovanja. Med letoma 2008 in 2011 je stopnja zaposlenosti v Evropi večinoma padala. Podjetja, ki jih podpirajo skladi zasebnega kapitala, so v enakem obdobju v povprečju na letni ravni povečala število zaposlenih za 2,2 %.