Ljubljana – Med glavnimi razvojnimi izzivi današnjega časa sta prehod v nizkoogljično družbo in z njim povezana energetska tranzicija. Za Slovenijo je ključno, da Evropska unija čim prej doseže soglasje glede ničelne stopnje emisij do leta 2050, pri čemer pa bo, kot poudarja resorni minister, pomembno zagotoviti pravičen prehod v nizkoogljično družbo.
Ministrstvo za infrastrukturo je septembra objavilo dopolnjen osnutek
nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki predvideva tri scenarije. Za njegovo sprejetje bo ključna okoljska presoja ukrepov, ki jih za prihodnje desetletje na področju energetske tranzicije predvideva ministrstvo. NEPN je strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe v petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Načrt ureja kompromis med preskrbo z energijo in skrbjo za ohranitev okolja, velik izziv pa je zagotovitev ustreznega deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Pri izbiri scenarijev in ukrepov bo nujno treba upoštevati, da mora biti NEPN ekonomsko upravičen in finančno izvedljiv, da mora zagotoviti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, hkrati pa mora imeti pozitiven vpliv na stopnjo samozadostnosti v Sloveniji in na zanesljivost preskrbe z energijo, pa poudarja
Jaka Slokan, vodja službe za energetske politike in zadeve EU pri HSE.
Potrebne rešitve za nekatere omejitve
Skupina HSE je namreč s 60-odstotnim deležem proizvodnje električne energije največja proizvajalka v Sloveniji. V omenjenem dopolnjenem osnutku pa prepoznava velik napredek v primerjavi z osnutkom, ki je bil evropski komisiji posredovan konec leta 2018. Dokument obravnava več izzivov, ki jih v skupini HSE ocenjujejo kot ključne, pri čemer pa bo moral v naslednjih korakih predvideti tudi rešitve za nekatere omejitve, ki jih pripravljavci NEPN poudarjajo pri doseganju dovolj ambicioznega deleža obnovljivih virov energije (OVE) do leta 2030 – predvsem glede umeščanja velikih hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov energije v prostor in nerazumno dolgotrajnega postopka umeščanja, glede velikega deleža Nature 2000 in glede neprednostne obravnave za podnebno-energetske cilje potrebnih energetskih projektov. Odprava vseh teh omejitev je, kot pojasnjujejo v HSE, v rokah pristojnih državnih organov, ki morajo najti konsenz v luči različnih javnih interesov. Jasno je namreč, da bo za doseganje zastavljenih ciljev glede obnovljivih virov energije, ki so po mnenju evropske komisije v slovenskem načrtu na minimalni ravni, treba izkoristiti tudi OVE na varovanih območjih.
NEPN mora biti ekonomsko upravičen in finančno izvedljiv, zagotoviti mora konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter hkrati imeti pozitiven vpliv na stopnjo samozadostnosti v Sloveniji in na zanesljivost preskrbe z energijo.
Manjka ekonomsko ovrednotenje ukrepov
Veliko deležnikov opozarja na potrebo po ovrednotenju finančnih posledic ukrepov, ki bodo privedli do zastavljenih ciljev. Kot pojasnjuje Jaka Slokan, vodja službe za energetske politike in zadeve EU pri HSE, v dopolnjenem osnutku NEPN za zdaj manjka ključno poglavje, ki bo omogočilo tudi ekonomsko ovrednotenje predlaganih ukrepov, tj. ocena učinka načrtovanih politik in ukrepov, skupaj z vidiki pravičnega prehoda – v smislu stroškov in koristi kot tudi stroškovne učinkovitosti načrtovanih politik in ukrepov. »Hkrati bo za NEPN izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje – šele skozi ta proces bo predlog NEPN lahko dobil bolj dokončno vsebino, tako glede izbire scenarija nadaljnjega razvoja kot glede potrebnih ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev.«
Slovenija mora pri določanju nacionalnega prispevka k uresničitvi cilja EU glede obnovljivih virov energije pokazati pripravljenost sprejeti ambiciozno usmeritev, ki pa mora biti v celoti in jasno podprta z ukrepi pristojnih ministrstev in vlade kot celote. Skupina HSE bo kot največja proizvajalka električne energije iz OVE v Sloveniji s svojimi aktivnostmi in razvojnimi projekti aktivno podpirala državo pri doseganju zastavljenih ciljev – eden njihovih ključnih projektov na tem področju so hidroelektrarne na srednji Savi.
Potrebno je ohraniti ustrezno raven zanesljivosti preskrbe v Sloveniji ter konkurenčno ceno premoga za proizvodnjo električne energije iz Teša. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»V skupini HSE pozdravljamo, da so pripravljavci omenjenega načrta prepoznali, da je uspešna ekonomska transformacija premogovnih regij tesno povezana z uspešnostjo dolgoročnega podnebno-energetskega prehoda. In obenem predvideli, da bodo leta 2020 pripravljene časovnica in aktivnosti za pravičen načrt predčasnega zapiranja
Premogovnika Velenje (PV) in opustitve rabe premoga v
Tešu, leta 2021 pa tudi zakon o postopnem zapiranju PV in prestrukturiranju regije,« pojasnjuje Jaka Slokan.
Za rast in razvoj
Cilj vseh deležnikov mora biti doseči uspešno pripravo in izvedbo nacionalne strategije opuščanja premoga, ki mora Šaleški regiji, elektrarni, premogovniku in njunim zaposlenim v prihodnjih desetletjih zagotoviti potrebno jasnost glede nadaljnjega razvoja kot tudi podporni okvir, ki bo zagotovil pravičen, ekonomsko vzdržen in socialno uravnotežen prehod, pravi Slokan. Obenem dodaja, da bo le tak pristop prinesel rast, razvoj in nova delovna mesta v regiji, hkrati pa ohranil ustrezno raven zanesljivosti preskrbe v Sloveniji ter konkurenčno ceno premoga za proizvodnjo električne energije iz Teša. Je pa vlada medtem sprejela operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki določa ukrepe po posameznih sektorjih, skupaj z energetiko, industrijo, cestnim prometom, ogrevanjem v gospodinjstvih, vendar je obenem že napovedala, da bo do septembra 2020 pripravila novo različico, ki bo usklajena z nacionalnim podnebno-energetskim načrtom.
Komentarji