Zavedati se je treba, da so mesta – ljudje

Mobilno množično zaznavanje (ang. crowdsending), razvoj naprave IOT za merjenje kakovosti zraka, biotska raznovrstnost v urbanih okoljih z zelenimi strehami, predelava odpadne plastike za gradnjo pohodnih in voznih površin, reševanje poplavne ogroženosti z IT-rešitvami – droni, razvoj programske opreme za e-razsvetljavo, razvoj aplikacije za varčevanje z energijo so rešitve, ki jih študenti programa menedžment pametnih mest pripravljajo kot odgovor na različne izzive iz okolja. Mikavne vsebine, s katerimi novači novo generacijo slušateljev Mariborska fakulteta Doba.

»Magistrski program menedžment pametnih mest je še vedno edini tak program v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Ponuja razumevanje urbanih vprašanj na podlagi širokega, interdisciplinarnega spektra ekonomskih in poslovnih ved, sociologije, prostorskih, tehničnih in naravoslovnih ved ter pridobitev praktičnih znanj in sposobnost uporabe orodij za sooblikovanje razvoja mesta v sodelovanju z njegovimi prebivalci,« opisuje aduta fakultete njena direktorica Jasna Dominko Baloh.

Za program se zanimajo kandidati iz vse Slovenije, z različnimi predizobrazbami tako tehničnih, naravoslovnih kot družboslovnih smeri. Večina študentov je ob prihodu na študij že zaposlenih. Delajo v javni upravi (občinah, javnih podjetjih, ministrstvih) ter različnih zavodih, fakultetah in v podjetjih, ki se ukvarjajo s pametnimi mesti, ter se želijo usposobiti za vodenje večjih kompleksnih projektov za razvoj pametnih mest.

Dr. Aidan Cerar, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora na Dobi, pravi, da je vpis v omenjeni program dokaj konstanten, saj zahteva interdisciplinarna znanja, poleg tega je financiranje še vedno večinoma na ramenih študentov, redko delodajalcev. »To kaže na željo posameznikov po spremembah, medtem ko zavedanje v občinah, razen svetlih izjem, do zdaj še ni kazalo bistvenih premikov. V zadnjem obdobju je sicer zaznati, da se je s povečanjem financiranja za razvoj pametnih mest povečalo tudi zanimanje za študij,« opaža Cerar in dodaja, da so se jim v zadnjem letu pridružili tudi študenti iz Hrvaške in Srbije. Kot izobraževalna institucija tako prispevajo z dvigu zavesti, da so za  uspešno izvedbo projektov s tega področja potrebni izurjeni vodje, ki znajo sodelovati, se usklajevati in povezovati s strokovnjaki.

Generacija pionirjev

Prva generacija diplomantov je že končala šolanje v programu menedžment pametnih mest. Zelo uspešno, je ponosna Dominko Balohova. V pojasnilo navede diplomanta, katerega magistrska naloga je bila v letu 2019 izbrana za najboljšo magistrsko nalogo s potencialom inovacije, številne primere perspektivne zamenjave službe že med študijem (npr iz občinske uprave v razvojni oddelek večjega podjetja), napredovanje na boljše, bolje plačano delovno mesto.



Študenti so skozi študij razvili veliko aplikativnih projektov za občine. Med njimi so: uporaba IT za varovanje vodnega sistema, integracija zelenih streh v mesto, razvoj sodobnih tehnoloških rešitev za komuniciranje z javnostmi na primeru gasilskih služb, razvoj družbenih inovacij, uvedba IT za izboljšanje preventivne varnosti pred poplavami, digitalna transformacija izbranega mesta, koncepti krožne ekonomije v razvojni strategiji pametnega mesta, itd. »Prve generacije diplomantov so predvsem pionirji na področju pametnih mest v svojem delovnem okolju. Tam, kjer ima delodajalec posluh za razvoj v tej smeri, ima posameznik zelo veliko možnosti za karierni razvoj,« razmišlja Dominko Balohova.



In kaj – poleg znanja – naredi uspešnega strokovnjaka za pametna mesta? »Strokovnjaki za pametna mesta morajo predvsem razumeti mesta in izzive, s katerimi se srečujejo njihovi prebivalci. Poznamo primere pametnih mest, ko so ukrepi izhajali iz potencialov nove tehnologije in niso nujno reševali pomembnejših težav mest. Pri razvoju novih tehnologij se je treba vprašati, čemu in komu bodo služile in ali je izziv, ki ga naslavljajo, pereč ali obroben. Da se nam ne bi zgodilo, da bi reševali težave, ki to niso,« poudarja direktorica Dobe. »Vedno se je treba zavedati, da so mesta ljudje. Zato mora biti mesto po meri ljudi, ne pa tehnologije. V preteklosti se nam je že zgodilo, da smo to pozabili, in začeli graditi mesta po meri avtomobilov, ki so bili pač tehnologija tistega časa. Te napake ne smemo ponoviti.«