Zasedenega je že skoraj dve tretjini novega objekta na Brniku

Podjetje cargo-partner sta v zadnjem letu dni zaznamovala predvsem dva dogodka. Prvi se nanaša na slovensko hčerinsko podjetje: zaradi zelo hitre rasti povpraševanja po logistično-skladiščnih storitvah je slovenski cargo-partner uspešno predčasno izpeljal sicer za leta od 2024 do 2026 načrtovano širitev iLogističnega centra na Brniku. Drugi, najnovejši, pa zadeva matično podjetje – dobilo je novega lastnika.

Ustanovitelj podjetja Stefan Krauter je sredi maja z japonsko skupino Nippon Express Holding (NX Group) podpisal dogovor o prodaji. O vplivu lastniške spremembe v matici in tudi o tem, kako se polnijo novi skladiščni prostori, smo se pogovarjali z direktorjem cargo-partnerja Slovenija Viktorjem Kastelicem.

Novi lastnik, ki čaka še na soglasja organov za presojo konkurence in tujih naložb, sodi med največje svetovne ponudnike logističnih storitev. S prevzemom želi okrepiti svojo logistično mrežo v srednji in vzhodni Evropi. Ustanovitelj cargo-partnerja Stefan Krauter ga vidi kot idealnega naslednika. Gospod Kastelic, kaj prevzem pomeni za prevzemno tarčo in kaj za poslovanje podjetja cargo-partner tostran Alp?

Kratkoročno – govorim o nekaj letih – se za podjetje cargo-partner Slovenija ali naše stranke ne bo veliko spremenilo. Znamka cargo-partner ostaja, prav tako organizacija kot takšna, z vsemi zaposlenimi in izkušnjami, ki jih imamo. To pomeni, da stranke ne bodo občutile prav nobene spremembe. Če pa gledamo nekoliko bolj dolgoročno, pa je močan strateški partner za nas zelo dobra novica.

Družba NX Group bo po drugi strani lahko izkoristila prednosti našega močnega ter obsežnega omrežja v srednji in vzhodni Evropi, ki odlično dopolnjuje omrežje družbe NX, podjetje cargo-partner pa bo veliko pridobilo pri relacijah znotraj Azije ter transpacifiških trgovinskih poteh. Gre za položaj, ki bo za obe strani koristen in s katerim bodo veliko pridobile tudi naše stranke.

O razmerah na trgu logistike največ pove vaš lanski investicijski podvig, ko ste morali po komaj treh letih od izgradnje logističnega centra že povečati njegove skladiščne kapacitete. Ali se je odločitev o predčasni izvedbi druge faze izkazala za pravilno?

Da, investicija se je vsekakor izkazala za pravilno. V zadnjih letih smo se veliko ukvarjali s pogodbeno logistiko in ta je postala pomemben steber našega poslovanja. V Sloveniji primanjkuje modernih skladiščnih kapacitet, ki bi lahko sledile sodobnim usmeritvam v logistiki v smislu, da poleg osnovnega skladiščenja oziroma zagotavljanja prostora, ponudnik zagotovi še številne druge storitve, ki so tesno povezane s pogodbeno logistiko (storitve z dodano vrednostjo), predvsem pa je pomembna močna IT-podpora. Ta omogoča avtomatizacijo in s tem učinkovitejše procese, hkrati pa močno zmanjša možnost za napake.

V zadnjih letih podjetje cargo-partner tudi na lokalni ravni rezultatsko podira rekord za rekordom. Kako boste po pričakovanjih končali letošnje leto, prvo po širitvi? V katerih segmentih poslovanja je rast največja?

Drži. Zadnjih nekaj let smo vsako leto podrli kakšen rekord. Vendar glede na globalne trende – umirjanje transportnih tokov in upad volumnov v zadnjih mesecih – ne pričakujemo novega rekordnega leta, ampak povsem normalno leto solidnih rezultatov.

Leta 2022 smo največjo rast zaznali na področju ladijskih prevozov ter na področju pogodbene logistike. Vsekakor je tudi letos trend najbolj pozitiven v segmentu pogodbene logistike, prav tako je tudi trend pri letalskih transportih nad pričakovanimi.

Kaj vse ponuja strankam novi objekt na severni strani kompleksa v bližini brniškega letališča? Kako hitro in s čim se polni?

S fazo 2 smo pridobili dodatnih 14.100 kvadratnih metrov skladiščnih površin v treh etažah, s čimer se je skladiščna površina iLogističnega Centra Ljubljana povečala s 25.000 na skupaj 39.100 kvadratnih metrov.

Objekt je zasnovan zelo fleksibilno: obsega površine, namenjen hitremu pretovoru, površine za skladiščenje blaga izrednih dimenzij ter široko- in ozkoregalni sistem s polavtomatizirano visokoregalno indukcijsko skladiščno tehnologijo. Večinoma pa je zgrajen tako, da ga je možno prilagajati glede na potrebe trga: v nekatere dele, kjer je bil načrtovan prostor za shranjevanje blaga izrednih dimenzij ali shranjevanje na poličnih regalih, je možna vgradnja visokoregalnih sistemov, če bi to potrebovali.

Tudi ta del skladišča se polni zelo hitro, podobno kot se je v prvi fazi. Zasedenih je že več kot 60 odstotkov novega objekta. Skladiščimo in manipuliramo najrazličnejše blago: od standardnega paletiziranega blaga do blaga izrednih dimenzij in manjših artiklov za spletne trgovine. Poleg tega zagotavljamo še zelo različne storitve dodane vrednosti: stekleničenje olja CBD, etiketiranje, pic & pack in drugo.

Ali spletna trgovina še vedno daje vaši dejavnosti največji pospešek?

Logistična podpora spletnim trgovinam je še vedno pomemben del portfelja naših storitev. Veseli smo, da imamo vzpostavljeno dolgoročno sodelovanje z uspešno slovensko spletno trgovino in da jo lahko logistično podpiramo pri poslovanju in rasti. V panogi spletne trgovine podpiramo kar nekaj renomiranih slovenskih podjetij, zato bomo ta strateški segment razvijali in nadgrajevali tudi v prihodnje. V prihodnjih mesecih bomo aktivirali prevzemno mesto za osebni prevzem in vračilo paketov, kar bo velika pridobitev za naš center in tudi za naše stranke.

Ker se dejavnost in povpraševanje strank spreminjata zelo hitro, se najbrž sproti kažejo potrebe po novih storitvah in tehnoloških poenostavitvah, posodobitvah, racionalizaciji poslovanja. Kakšne bodo nadaljnje poteze pri digitalizaciji poslovanja?

Ravnokar smo končali prehod na novo TMS-platformo CargoWise. To je globalna platforma za upravljanje logističnih operacij, ki omogoča izvajanje logističnih operativnih nalog pri transportu, carinjenju, skladiščenju ter sledenje pošiljk in upravljanje spletnih trgovin. Pomembni prednosti sta vpogled v dobavno verigo v realnem času in lažje čezmejno poslovanje, ne glede na državo, jezik in valuto.

Na področju prodaje smo prešli na uporabo aplikacije Salesforce, vodilno platformo CRM, v prihodnjih mesecih pa načrtujemo nadgradnjo naše spletne platforme Spot, ki jo številne stranke uporabljajo za upravljanje oskrbovalne verige.

Države EU, in tudi Slovenija, si prizadevajo z določenimi ukrepi zmanjšati okoljski odtis logistike. Kako na to gledate v podjetju in kakšen je vaš prispevek k tako imenovani zeleni logistiki?

Za skupino cargo-partner je to zelo pomembno področje in do zdaj je sodelovala pri številnih zelenih projektih. Leta 2017 je cargo-partner, na primer, postavil v celoti leseno skladišče ob dunajskem letališču, s čimer smo prihranili 4200 ton CO₂. Poleg tega skupina spodbuja do okolja prijazne vrste transporta: železniški transport ter ladijski in letalski prevoz z uporabo trajnostnega goriva, električna vozila za končno dostavo in podobno. Številne podružnice cargo-partnerja, med njimi tudi Slovenija, so imetnice okoljskega certifikata ISO 14.001, ki zahteva visok standard pri ravnanju z okoljem.

Pomemben korak k bolj zeleni logistiki so globalne iniciative znotraj naše skupine za brezpapirno poslovanje ter solarni paneli, ki jih postavljamo na naše logistične centre po Evropi. V kratkem bomo fotovoltaični sistem dobili tudi na Brniku. Elektrarna bo proizvedla 575 MWh na leto in tako zagotavljala 34 odstotkov porabe energije v podjetju. Vsako leto bomo tako prihranili 273 ton CO₂.

V Sloveniji smo na tem področju naredili kar nekaj ukrepov: del našega voznega parka so električna službena vozila, postavili smo tudi štiri polnilnice pred upravno stavbo, z digitalizacijo poslovanja in izdajo elektronskih računov smo precej zmanjšali porabo papirja, za boljšo optimizacijo nakladov in razkladov tovornih vozil pa smo uvedli Time Slot Management.

Kdaj bo sedanji iLogistični center postal premajhen? Že načrtujete tretjo fazo gradnje?

V našem podjetju smo vedno zrli v prihodnost in razmišljali, kaj moramo storiti danes, da bomo čez pet ali deset let še uspešnejše podjetje. Tako lahko za zdaj samo povem, da je prvi korak za nadaljnjo širitev narejen, več pa bomo lahko povedali v drugi polovici leta.