Digitalna plačila prinašajo koristi vsem

Za Alenko Mejač Krassnig, direktorico Vise za Slovenijo, je nerazumljivo predvsem dejstvo, da se ljudje ne zavedajo, da digitalno plačevanje prinaša koristi državi, gospodarstvu in vsakemu od nas.

Visa je pri nas zagnala program Slovenija plačuje digitalno. Kaj želite z njim doseči?

V Sloveniji bi morali biti pri oblikovanju plačilnega ekosistema usmerjeni v tri ključna področja. Prvo je stalno inoviranje na področju plačil, katerega namen je pospeševanje digitalnih plačil. Drugo je širitev mreže ponudnikov oziroma lokacij, kjer je mogoče plačevati s karticami, tretje pa je prizadevanje, da bodo prednosti digitalnega poslovanja in plačevanja razumeli vsi segmenti potrošnikov. Prav finančno opismenjevanje prebivalstva, bodisi potrošnika ali podjetnika oziroma trgovca, pa je ključno, da to dosežemo, zato pri Visi veliko damo na to.

Konec februarja smo javnosti predstavili program Slovenija plačuje digitalno, skupno pobudo oziroma skupni program Vise in partnerskih bank, katerega namen je spodbujanje rasti digitalne družbe v Sloveniji. Z njim želimo mikro in malim podjetjem pomagati pri digitalizaciji in rasti poslovanja, podjetjem in potrošnikom pa želimo omogočiti izbiro načina plačevanja in poslovanja. Programu so se že pridružile NLB, Nova KBM, SKB in Banka Intesa Sanpaolo, podpirajo ga tudi Združenje bank Slovenije, Slovenska turistična organizacija in AmCham Slovenija.

Zakaj sploh pospeševati digitalno plačevanje, mar ni to naravna smer razvoja?

Po podatkih Evropske centralne banke je Slovenija med državami, ki so najbolj vezane na gotovino, tako med prodajalci kot med kupci. Na prodajnih mestih je kar 73 odstotkov transakcij fizičnih oseb opravljenih gotovinsko, s čimer se Slovenija uvršča na neslavno tretje mesto v EU po uporabi gotovine. Ljudje se tega ne zavedajo, a dejstvo je, da digitalno plačevanje prinaša koristi državi, gospodarstvu, ponudnikom blaga in storitev ter nenazadnje vsakemu od nas – potrošnikom, saj krepimo konkurenčno okolje ter se postavljamo ob bok digitalno zrelejšim trgom.

ALENKA MEJAČ KRASSNIG, Visa banka, TR3, 3.6.2022 Foto Črt Piksi

S kakšnimi argumenti prepričate mikro in mala podjetja, da podprejo kartična in digitalna plačila?

V letih pandemskih ukrepov je spletno nakupovanje tako za trgovce kot potrošnike postalo edina možnost, prilagodila so se celo podjetja, ki so pred tem delovala izključno »v živo«. Tudi v fizičnih trgovinah so prepoznali vrednost brezstičnega plačevanja, katerega delež le še raste. V Visi smo opazovali, kako se je v obdobju le nekaj mesecev zgodil digitalni napredek, ki običajno zahteva več let. Vedenje potrošnikov in poslovnega sveta se je trajno digitaliziralo in vsi se zavedamo, da se bo trend nadaljeval. Danes, tri leta od začetka pandemije, lahko rečemo, da je digitalno plačevanje med drugim nedvomno spremenilo tudi panogo plačil. Digitalna preobrazba je pospešeno tekla v vseh sektorjih in trgovina pri tem ni bila izjema. Potrošnja se je preoblikovala tako na spletu kot v realnem svetu.

Slovenski trg je v zadnjih letih že doživel obetavno rast števila POS-terminalov in omogočanja e-trgovine. A moramo biti pošteni – to lahko rečemo predvsem za velike trgovce na drobno, medtem ko je digitalno plačevanje pri mikro in malih ponudnikih blaga ali storitev še v zaostanku. Delež mikro in malih trgovcev, ki omogočajo sprejemanje digitalnih plačil, je v primerjavi s srednjimi in velikimi podjetji najnižji. Kako jih »motivirati«? Podjetjem, ki se bodo pridružila programu Slovenija plačuje digitalno, bomo zagotovili subvencioniranje stroškov, povezanih z uporabo POS-terminala. Ugodnosti bodo ponudnikom blaga in storitev, predvsem mikro in malim podjetjem, na voljo za obdobje najmanj devet mesecev.

Toda najrazličnejši frizerski saloni in obrtniki sprejemajo izključno gotovino, o POS-terminalih nočejo niti slišati. Gre mar za pojav sive ekonomije in kako »globok« je?

Trend prehajanja na digitalno potrjujejo tudi raziskave. Lanska raziskava Digitalno plačevanje, ki jo je Visa izvedla v osmih srednjeevropskih državah, je pokazala, da večina potrošnikov, tudi Slovenci, pri digitalnem plačevanju ceni hitrost in priročnost. Hitrost je navedlo 53 odstotkov potrošnikov, udobje 50 odstotkov, varnost pa 30 odstotkov vprašanih. Slovenski potrošniki, ki plačujejo digitalno, med prednostmi teh načinov plačevanja vidijo tudi varnost. Hkrati je raziskava pokazala, da se je kar 37 odstotkov vprašanih znašlo v situaciji, ko niso mogli plačati s plačilno kartico, ker mesto nakupa ni imelo POS-terminala.

V zadnjih dveh desetletjih se je na številnih trgih po vsem svetu zgodil premik od gotovine in drugih papirnatih metod plačevanja k elektronskim plačilom. Ta trend odraža splošno razširjeno prepričanje, da elektronske oblike plačil delujejo z nižjimi stroški in družbi prinašajo več koristi kot na papirju temelječe metode. Med koristmi digitalnih oblik plačevanja so tudi izboljšanje finančne vključenosti in blaginje posameznikov, trgovcev in gospodarstva kot celote.

Digitalna plačila posredno spodbujajo tudi sprejemanje naprednejših digitalnih rešitev, saj so pogosto prvi stik ljudi z drugimi finančnimi storitvami. Prav tako so vstopna točka k uporabi drugih digitalnih produktov. Digitalna plačila koristijo državljanom, podjetjem, vladam in gospodarstvom. Poleg priročnosti in učinkovitosti, ki jo prinašajo, lahko digitalna plačila pomagajo vladam pri doseganju številnih ciljev njihovih politik, vključno z gospodarsko rastjo in zmanjšanjem obsega sive ekonomije. Digitalne plačilne rešitve so ključni vir opolnomočenja mikro in malih podjetij.

Mar lahko trend »vsak pametni telefon je lahko POS-terminal« prinese večje spremembe?

Zagotovo. Po še eni raziskavi med gospodinjstvi v evroobmočju o uporabi gotovine, kartic in drugih plačilnih instrumentov na prodajnih mestih, ki jo je lani izvedla izvedla ECB, je bilo, kot rečeno, na prodajnih mestih v Sloveniji 73 odstotkov transakcij opravljenih z gotovino. Vrednost gotovinskih transakcij je predstavljala 59 odstotkov vrednosti vseh plačil na prodajnih mestih. Glede na očitno nasprotje je v bližnji prihodnosti pričakovati veliko povpraševanje potrošnikov po prehodu na bolj inovativna digitalna plačilna sredstva. Da je razmislek o uvedbi digitalnih plačil lahko umesten tudi na strani trgovca, kaže podatek, da je povprečna vrednost opravljenih gotovinskih plačil znašala 33 evrov, medtem ko je potrošnik s kartičnim plačilom v povprečju porabil 70 evrov.

Kako dolgo bo v Sloveniji še v uporabi gotovina in po kom bi se morali zgledovati pri odpravi gotovine?

Hitro naraščanje uporabe digitalnih metod plačevanja v srednji in vzhodni Evropi je jasen pokazatelj, da so potrošniki pripravljeni sprejeti ta priročni in preprosti način plačila. Z izboljšano ravnijo varnosti (s t. i. tokeniziranimi številkami kartic) je to rešitev, ki jo zlasti potrošniki v tem delu Evrope izberejo za najprimernejši način vsakodnevnega plačevanja, tako v fizičnih kot spletnih trgovinah.

Da digitalna plačila prinašajo koristi vsem in jih je vredno spodbujati, kažejo tudi poteze mnogih evropskih vlad, ki so v zadnjih letih z zakonodajo uvedle ukrepe za pospešitev sprejemanja digitalnih plačil. V Visi verjamemo, da je vloga vlad pri usmerjanju tega razvoja na digitalnem področju, vključno z omogočanjem inovativnih tehnologij in plačilnih metod ter zagotavljanjem polnega dostopa potrošnikov do različnih plačilnih možnosti, ključna za napredek in vzpostavitev odprtega in dostopnega okvira za celoten plačilni ekosistem. Zakone o obveznem sprejemanju digitalnih plačil so že uvedli Italija, Belgija, Ciper, Grčija, Romunija in druge države.

Lahko digitalno gospodarstvo doseže, da bodo v rabi izključno digitalna plačila?

Pri oblikovanju digitalnih finančnih produktov je treba upoštevati načelo, da morajo imeti potrošniki možnost izbire med gotovino in alternativnimi plačilnimi metodami, kot so digitalna plačila. Visa podpira možnost izbire. Sodeč po ugotovitvah naše lanske lastne raziskave lahko rečemo, da so tudi slovenski potrošniki pripravljeni začeti uporabljati to možnost, zato morajo biti prizadevanja tržne industrije usmerjena v uvajanje preverjenih rešitev.

V ospredje prihaja tudi trend e-mobilnosti, kjer se zdi, da postaja polnilna infrastruktura vse bolj ozko grlo. Uporabnike pa moti predvsem plačilna izkušnja. Namreč, klasična vozila lahko natočijo gorivo na katerikoli črpalki in plačajo s kartico, za potovanje z e-vozilom pa se morajo opremiti z več karticami, mobilnimi aplikacijami ... Kako bi lahko ponudnike »prisilili«, da omogočijo preprosto plačevanje, na primer s plačilnimi karticami, brezstično in podobno?

Prav imate, to je gotovo rešitev, ki ni pripomogla k popularizaciji električne mobilnosti. Očitno je to prepoznalo tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, saj je v novem zakonu o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu predvidelo tudi to, da bodo morale električne polnilnice v prihodnje omogočati plačilo s plačilnimi karticami, torej t. i. odprto plačilno shemo, kjer potrošnik za plačilo ne potrebuje posebnih članstev ali aplikacij. V Visi pozdravljamo tako razumevanje pomena preprostih načinov plačevanja, izkušnje z vsega sveta namreč pritrjujejo, da je plačilna izkušnja zelo pomembna.

Kaj nam še manjka, da bomo postali resnično digitalna družba?

V Sloveniji imamo veliko znanja in idej, a velikokrat zmanjkata samozavest in drznost pri izvedbi. Kot primer samozavesti in drznosti pri digitalizaciji javnega potniškega prometa, ki je prav tako področje, kjer imamo v Visi veliko izkušenj, bi navedla Mestno občino Kranj. Tam so s projektom mestne kartice stopili korak naprej od v Sloveniji uveljavljenih rešitev. Gotovo to ni najlažja pot, jih pa pelje na veliko višjo raven digitalizacije javnih storitev, vse v službi ljudi, državljanov.