Trendi za prihodnost v mobilnosti

Ljubljana – Inovacije igrajo pomembno vlogo pri zasuku mobilnosti v prihodnosti, in te niso samo tehnološke, ampak tudi socialne. To je udeležencem poslovne konference Mobilnost 2019, ki jo je medijska hiša Delo organizirala ob koncu večmesečnega projekta, med drugim povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.



Po besedah komisarke se ukvarjajo s tem, kako sploh organizirati neke skupnosti, z inovativnimi poslovnimi modeli in inoviranjem pri regulativi, saj tehnologije napredujejo zelo hitro. »Želimo, da se vsa letališča in pristanišča do leta 2030 povežejo s hitrimi železnicami, vseh devet koridorjev bo moralo to hitrost od 180 do 220 kilometrov na uro tudi zagotoviti.« Direktorica potniškega prometa na Slovenskih železnicah Darja Kocjan pa je povedala, da bi bilo o večjih hitrostih realno razmišljati na večjih razdaljah, kjer bi vlak lahko nadomestil letalo.

Kaj nas čaka v 2030

Predsednik uprave družbe FMR, predsednik NS Kolektorja Holdinga in sosveta družbe Delo Stojan Petrič je omenil napovedi nemških družb, na katere je vezana slovenska avtomobilska industrija, da bodo novi električni avtomobili manjši, več pa bo tudi javnega prometa.​ Ne bo se spremenila le vrsta pogona, ampak bodo uporabljeni tudi drugačni materiali, ki jih bo pri razvoju električnih motorjev več, nekateri pa so okoljsko zelo sporni. Petrič upa, da bo to evolucijski in ne hiter proces, saj bi se tako uspešno prilagodili in ne izgubljali dragocenih delovnih mest.

Tomaž Katrašnik, profesor na fakulteti za strojništvo, je razmišljal o tem, kateri od pogonskih sistemov, ki jih je na trgu in v razvoju danes cela vrsta, bo v prihodnosti, do leta 2030, najbolj učinkovit. »Razogljičiti transport? Ne, hočemo ga defosilizirati, bojimo se ubežnega ogljika. Če prepovemo vse avtomobile z notranjim zgorevanjem, nismo naredili veliko, saj veliko več izpustov proizvedejo vlaki, ladje.« Robert Dominko, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu, pa pravi, da elektrifikacija različnih sektorjev potrebuje trajnostne pristope, zato se moramo osredotočati še na druge elemente, kot so magnezij, kalcij, aluminij.

Realnost mest in kaj bi bil ideal

Matej Čer iz podjetja Avantcar je povedal, da je v Sloveniji registriranih 1,2 milijona vozil, večina mest je namenjenih avtomobilom, nimamo pa vizije, kaj hočemo. »Če bi naredili novo mesto iz nič, bi bilo idealno, če bi bilo stoodstotno električno, digitalizirano, prevozna sredstva bi morala biti v gibanju, ne pa da stojijo na mestu.« »Novo mesto je že pametno mesto, bo pa z novimi orodji, kot je internet stvari, zaživelo. Telekom je vzpostavil cestninjenje v prostem toku. Ta sistem bi morali vzpostaviti tudi v mestih,« poudarja Andrej Prevc iz Telekoma Slovenije.



Prihodnost mobilnosti bolj kot v prilagajanju obstoječe infrastrukture vidimo v spremenjenih načinih, kako se ljudje premikajo od točke A do B. »Naši cilji so tako s hitrimi linijami povezati slovenska mesta med seboj in Slovenijo z mednarodnimi destinacijami ter po vsej Sloveniji vzpostaviti vozlišča mobilnosti, do koder bi se potniki pripeljali z avtobusi, pot pa nadaljevali z električnimi kolesi ali skiroji,« je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor storitve mobilnosti v družbi Nomago. Richard Harris, direktor podjetja Real ITS Global, pa je dejal, da je parkiranje môra povsod, zato je glavna naloga mestnih oblasti, da ta problem uredijo. Rešitev je integrirani transportni in mobilnostni sistem.



Futurist Ulrich Eberl je zavrnil morebitne pomisleke, da je Slovenija premajhna, da bi bila lahko zgled za druge, saj ima dovolj znanja in ustrezne kapacitete, dobavlja na primer sestavne dele vodilnim avtomobilskim proizvajalcem. Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov v Petrolu, je povedal, da se ukvarjajo s transformacijo poslovnih modelov, od energetskih rešitev k storitvam, po katerih povprašuje uporabnik. Analizirajo potrebe, kje se da prihraniti, in na tej podlagi iščejo najustreznejše rešitve.

Podobne spremembe, ki izhajajo iz spremenjenih potrošniških navad in digitalizacije, so tudi v bankah, je potrdil vodja digitalnega poslovanja v NLB Matjaž Mušič. V ospredju so storitve, uporabniška pot na odprtem konkurenčnem trgu, na katerega prihajajo številni ponudniki novih tehnoloških rešitev, plačilnih sistemov, in nova pravila igre v zvezi z izmenjavo podatkov.