Šest dni za obnovo avtomobila

Cene avtomobilov čedalje bolj rastejo, kar za potrošno dobrino, ki že tako velja za eno dražjih, pomeni, da bo marsikomu težje dosegljiva. Tako pri nas kot tudi na Zahodu se krepi povpraševanje po rabljenih vozilih, njihovo življenje utegne biti daljše, kot smo bili vajeni doslej.

Morda bo zaradi tega poleg proizvodnje novih vozil čedalje pomembnejša tudi obnova rabljenih avtomobilov. Francoski Renault je mnenja, da se je tega smiselno lotiti na industrijski ravni.

»Dejavnost smo začeli septembra lani, povečuje se namreč povpraševanje po rabljenih avtomobilih – teh je bilo v Franciji lani prodanih trikrat več kot novih. Včasih je bilo največkrat tako, da so ljudje kupili avtomobil, ga imeli le zase od šest do sedem let in ga nato prodali. Vendar avtomobili postajajo dragi, ne le električni, tudi tisti s termičnimi motorji, ki morajo zadostiti novim okoljskim standardom. Zdaj je vse več ljudi, ki ga rajši dolgoročno najamejo. Avtomobilov je na cestah podobno veliko kot prej, si pa isti avtomobil skozi njegovo življenjsko dobo izmenja več uporabnikov. Naš namen je bil, da aktivnost obnavljanja rabljenih avtomobilov, ki je običajno potekala na servisih, dvignemo na industrijsko raven, jo optimiziramo tako, da se skrajša čas, znižajo stroški in doseže standard kakovosti. Tudi naši tekmeci to počnejo, a smo mi posebni v tem, da je naš obseg dejavnosti večji in da smo povezani z drugimi deli krožnega gospodarstva,« pravi Fabien Duclot, industrijski direktor Renaulta Factory Vé​hicule Occasion (tovarne za rabljene avtomobile), ki deluje v Flinsu v bližini Pariza.

Obnova avtomobilov kot del krožnega gospodarstva

Obnova avtomobilov je namreč le eden od delov krožnega gospodarstva, ki ga pod skupnim imenom Refactory razvijajo v Flinsu. Sem sodijo še obrat za razvoj načinov uporabe akumulatorjev v njihovem drugem življenjskem obdobju (posebej za tako imenovane velike hranilnike energije), del, ki je namenjen vnovični pripravi termičnih motorjev, pa tudi središče, ki združuje reciklažo in ponovno uporabo sestavnih delov in materialov.

Nas je tokrat zanimala predvsem obnova rabljenih avtomobilov. »Najprej smo obnovili po deset vozil na dan, zdaj jih sto, doslej smo v Flinsu skupaj prenovili več kot devet tisoč avtomobilov, samo letos jih bomo skoraj 22 tisoč. Delujemo v dveh izmenah, cilj je še tretja, ko bi bila čez tri leta zmogljivost 45 tisoč prenovljenih avtomobilov na leto,« poudarja poslovni direktor Gilles Mériadec, a hkrati dodaja, da mora biti takšna dejavnost izrazito lokalna: »Avtomobile v obnovo dobimo od trgovcev s širšega območja Pariza, ki jih sicer prodajajo fizičnim osebam. Ta dejavnost je smiselna, če ste blizu nekega velikega trga.«

Za zdaj se ukvarjajo le s klasično prenovo, tako da uredijo obstoječi pogon, največkrat bencinski in dizelski, redkeje električni. Ne menjajo pa še motorjev z notranjim zgorevanjem za električne. Sicer razmišljajo, da bi bilo to lahko zanimivo, a dodajajo, da gospodarske razmere trenutno niso tako ugodne. Še najprej bi se jim zdela smiselna menjava termičnega za električni pogon pri lahkih gospodarskih vozilih, tehnično naj bi to možnost pripravili nekje do polovice prihodnjega leta.

Največ je obnov modelov njihovih znamk

Avtomobili, ki jih obnavljajo, so največkrat modeli njihovih znamk (Renault, Nissan, Dacia) pa tudi izdelki drugih proizvajalcev – zadnjih je skupaj 15 odstotkov. Stari so približno od enega do šestih let, postopek obnove pa je hiter. »Dva dni traja, da avtomobil pripeljejo od trgovca k nam, v šestih dneh ga obnovimo, potem traja še dva dni, da je znova pri trgovcu,« pravi Gilles Mériadec. Najprej ga pregledajo dinamično, nato operejo, naredijo statični pregled, da odkrijejo možne napake, potem obnovijo mehanske dele in zatem še lak na karoseriji. Na koncu ga globinsko očistijo in posnamejo slike avtomobila iz vseh možnih kotov, da je kasneje ponudba za morebitnega kupca čim bolj pregledna.

Obnovijo že tudi kakšen električni avtomobil, teh je pet odstotkov vseh – načeloma so zanje potrebni posebni varnostni protokoli, z mehanskega stališča pa je manj dela, manj menjav in vzdrževanja. Seveda gre pri tovrstnem izdelku vselej za preizkus stanja visokonapetostne baterije, če bi njena zmogljivosti popuščala. Glede obnove električnih vozil velja reči, da so jim ta blizu, saj prav v tovarni v Flinsu nastaja njihov pionirski električni model renault zoe; v tej tovarni ga bodo izdelovali še do leta 2024, potem pa proizvodnje novih avtomobilov v Flinsu ne bo več.

Tri ravni kakovostnega standarda obnove

»Ena zanimivih stvari, ki smo jih uvedli, je, da imamo tri ravni kakovostnega standarda obnove – za skoraj nove avtomobile, za srednje stare in bolj stare. Znotraj enega standarda so vsi obnovljeni avtomobili na enaki ravni kakovosti. Načeloma se za raven obnove odloči trgovec, ki pri sebi oceni, kakšen je preostanek vrednosti avtomobila. Če je avto zelo star, na primer deset let, mnogokrat udarjen, ga verjetno ni smiselno obnavljati na najvišji ravni, ker zanj že zaradi letnika ni mogoče postaviti visoke cene,« pravi Fabien Duclot.

Pri Renaultu so že pred časom omenili, da se bo podobna aktivnost nekje na polovici letošnjega leta začela tudi v eni njihovih tovarn v Španiji, konkretno v Sevilli, kjer zdaj izdelujejo pogonske sklope. Na naše vprašanje, ali se bodo še kje širili in ali bi bila v tem pogledu kaj zanimiva njihova novomeška tovarna Revoz, so odvrnili, da sicer o širitvi na splošno razmišljajo, a kaj konkretnejšega v tem trenutku ne morejo reči.