Ozaveščenost in usposobljenost ljudi sta osnova za mobilnost prihodnosti

Medijska hiša Delo bo z današnjo poslovno konferenco Re:Inoviranje mobilnosti: Kako presegamo meje na ljubljanskem gradu zaključila večmesečno poslovno kampanjo Mobilnost 2023. Programski partner konferenčnega dela je agencija Fabulatorij.

Goste so uvodoma pozdravili minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in ljubljanski župan Zoran Janković.

Direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič pa je v nagovoru izpostavil dejstvo, da se na področju mobilnosti dogajajo spremembe, ki jih še ne znamo v celoti definirati, zato se moramo podjetja v tej panogi hitro prilagajati, če hočemo obstati in obenem sodelovati pri narekovanju tempa razvoja. Pri tem se ne išče nadgradnja obstoječih tehnologij, gre za nekaj več, kar zahteva nekonvencionalno razmišljanje.

Direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič.  FOTO: Blaž Samec/Delo

Treba je imeti strategijo nadaljnjega razvoja pametnega mesta. Algoritmi umetne inteligence omogočajo optimizacijo in prilagajanje pametnih sistemov glede na potrebe deležnikov. »Danes se počasi promet prilagaja mestu, kar je pogoj za prihodnji razvoj prometa. Glede avtonomne vožnje je še kup nerešenih stvari, delitev pravne odgovornosti  med proizvajalcem avtomobilov in uporabnikom, ureditev zakonodaje avtonomne vožnje, ureditev infrastrukture za avtonomno vožnjo najprej na avtocestah in na drugih poteh, kar je povezano tudi z nadaljnjem razvojem senzorske tehnologije, nameščene tako na prevoznih sredstev kot na infrastrukturi. Dejstvo je, da avtonomna vožnja prinaša številne prednosti za izboljšanje varnosti, zmanjševanje zastojev in manjšega ogljičnega odtisa. Poleg tega je tudi dejstvo, da se mobilnost na klasični pogon spreminja v mobilnost na baterijski oziroma električni pogon.«

Kakšna bo mobilnost čez 30 let

Kakšna bo mobilnost čez 30-40 let? »Ne vem, vem samo to, da bo zelo drugačna, ne toliko zaradi tehnologije, velik vpliv bo imela nova generacija, ki se bo v tem in naslednjem desetletju rodila in  koristila to mobilnost.«

Slovenija je industrijska dežela, ki se s svojimi proizvodi in storitvami vključuje v nadaljnje procese ostalih industrijskih držav znotraj EU in po svetu. Premalo nas je, da bi razvili svojo umetno inteligenco, lahko pa koristimo to, kar je že dano in lahko optimiziramo svoje procese in izboljšamo svoj položaj na trgu, je še dejal Petrič. »Ko sem se pogovarjal s kolegi na Kolektorju sem postavil prvo mejno točko na Mobilnosti leta 2035+. Pogovarjali smo se o 5 programih, ki jih danes Kolektor ima na področju mobilnosti (komutatorji, hibridika, magnetika, elektronika in pogoni ter izolacija). Predlagal sem, da iščemo kompetence, ki smo si jih pridobili na programih mobilnosti. Na podlagi teh kompetenc poiščimo programe, na klasični mobilnosti, vezane na avtomobile. Zato, ker zaradi velikih sprememb na področju mobilnosti želimo ohraniti rast in donosnost. Potrebovali bomo spremembe v razmišljanju, spreminjali bomo ljudi, prepričan pa sem, da nam bo uspelo, tako kot nam je uspelo konec prejšnjega tisočletja, ko smo zastavili vizijo Kolektorja za 20 let in takrat smo imeli samo program komutatorjev,« je zaključil Stojan Petrič.

Ljubljanski župan Zoran Janković.  FOTO: Blaž Samec/Delo

»Pojma nimam,« je na izziv, kakšna bo mobilnost čez 30 let, odgovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Meni pa, da bo poleg železnic treba urejati tudi ceste. Ljubljana sicer dobiva številne nagrade na tujem, zadnjo na Malti za projekt Kavalirja.

Dvorišče pred Mestno hišo je bilo nekoč parkirišče, mimo so vozili težki avtobusi, zdaj je dnevna soba mesta. Tudi zaprtje Slovenske ceste ni bilo naključno, promet na sosednjih ulicah se ni povečal, je povedal župan, ki je napovedal še plovnost Ljubljanice za lesene ladjice s sončnimi elektrarnami ter širitev kolesarskih in peš površin.

Janković sicer meni, da se bo promet v Sloveniji ustavil, če ne bomo urejali tudi cest. Navad se ne da tako hitro spremeniti. Pri tem pa je omenil možnost podaljšanje hitre železnice med Nišem in Beogradom do Trsta. Za Ljubljano je mobilnost sicer med najbolj pomembnimi prednostnimi nalogami. Prej smo imeli en avto na stanovanje, zdaj imamo dva ali tri. Poleg tega v Ljubljano pride še 100.000 migrantov. »Vse te spremembe imajo samo en cilj, to je bolj kakovostno življenje prebivalcev in vseh obiskovalcev,« pravi Janković.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. FOTO: Blaž Samec/Delo

Minister Matjaž Han se je strinjal z županom, poleg vizionarstva je treba biti tudi realen, zraven železnic bo treba graditi tudi ceste, vse ne bo šlo na železnice. »Smo na pragu velikih sprememb, vidimo jih na vsakem koraku. Planet imamo v najemu od otrok, zato je treba vlagati v nove tehnologije, ena od njih je električna mobilnost,« meni Han.

Kot je napovedal, se bo morala tudi domača avtomobilska industrija kar podvizati, za razvoj bo vlada v prihodnjih letih namenila 200 milijonov evrov. Industrija mora začeti vlagati v prenovo, robotizacijo in avtomatizacijo. Vlada pa bo morala opraviti še nekaj nalog, da obdržimo talente in privabimo tudi tuje, je povedal Han, ki so ga mlajši uslužbenci ministrstva prepričali, da se nima smisla upirati novim tehnologijam.

Mobilnost ni linearna

Na prvi okrogli mizi z naslovom Mobilnost ni linearna bodo mnenja z moderatorjem Igorjem E. Bergantom soočili Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo, Slavko Ažman, vodja poslovnega upravljanja v Porscheju Slovenija, Antonio Argir, član uprave NLB, Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, in Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo.

Eden od izzivov digitalizacije je premajhna ozaveščenost in tudi usposobljenost prebivalstva in tudi podjetij, so v pogovoru z Igorjem E. Bergantom ugotavljali Aida Kamišalić Latifić, Alenka Mejač Krassnig, Slavko Ažman, Antonio Argir in Boštjan Škufca Zaveršek. FOTO: Blaž Samec/Delo

Zelo pomembno je, da gremo vsi v korak s časom, da uporabljamo tehnologije, ki so nam na voljo, je uvodoma poudarila Aida Kamišalić Latifić. Zaskrbljujoče je, da v polovici podjetij v Sloveniji menijo, da ne potrebujejo digitalne preobrazbe. »Mi se zavedamo pomena podatkov, a prepričati je treba vse, da bodo razumeli, kaj digitalizacija prinaša, da izboljšuje konkurenčnost in da brez tega ne bo šlo,« je opozorila. Hkrati moramo izboljšati digitalne kompetence v Sloveniji, tudi na tem področju zaostajamo za EU, ta premik je nujno potreben.

Aida Kamišalić Latifić FOTO: Blaž Samec/Delo

Boštjan Škufca Zaveršek je spomnil, da je kibernetski kriminal ena največjih industrij globalno in vsako leto samo narašča. Pomena tega se ne zavedamo dovolj. »V našem centru za kibernetsko varnost detektiramo potrebe podjetij in vedno več je vprašanj, tako da zavedanje o tem se izboljšuje. A manjka nam vzgoja na področju kibernetske varnosti v šoli in tudi v splošnem pri posameznikih,« je poudaril. Pri delu s podjetji ugotavljajo, da pogosteje posodabljajo programsko opremo, več je izobraževanj na temo kibernetske varnosti.

Boštjan Škufca Zaveršek FOTO: Blaž Samec/Delo

Alenka Mejač Krassnig se je dotaknila vloge načina plačevanja tudi na področju mobilnost. Prepričana je, da digitalno plačevanje podpira prizadevanja za trajnostno mobilnost, brezstično plačevanje pa se je pokazalo kot najboljši način. »Uporabniki želijo potovati enostavno in pričakujejo, da bodo storitve tudi enostavno plačevali. Izkaže se, da je če je plačilo nečesa zapleteno, to posameznika lahko odvrne od tega, da bi storitev uporabljal,« je poudarila.

Alenka Mejač Krassnig: Želimo si, da bi čez deset let lahko potovali po Sloveniji povezano, uporabljali avtobuse, vlake, kolesa, pametno parkirali in pri tem povsod lahko plačali s kartico, telefonom, pametno uro ali nenazadnje z avtom. FOTO: Blaž Samec/Delo

Če vožnje v javnem prometu ni mogoče plačati na enostaven način, ker nismo naložili denarja na kartico, morda neke kartice sploh nimamo … za potovanje izberemo avto. Zato snovalci ponudbe na področju mobilnosti pri razvoju ne smejo pustiti ob strani načina plačevanja, je poudarila.  

Svoj del naloge mora opraviti tudi država

Tudi Antonio Argir v digitalizaciji vidi način izboljševanja kakovosti življenja posameznikov, hkrati pa izboljšuje interne procese. Ljudje lahko storitve opravijo od kjerkoli, prihranijo čas za pot do bankomata ali banke, ni stresa zaradi čakanja v vrsti, denar si med seboj lahko enostavno nakazujejo s tako imenovanimi instant plačili. Banka s partnerji izvaja veliko tovrstnih mobilnostnih projektov, z nekaterimi mesti razvijajo storitve v okviru pametnega mesta.

Podatki so strateško sredstvo banke

Argir se je strinjal, da je v Sloveniji treba povečati digitalno pismenost, NLB je na tem področju tudi sama aktivna, poziva pa tudi državo, da v tej smeri naredi več. Pomembno je, da prebivalstvo prepoznava prednosti digitalizacije, a se hkrati mora zavedati tudi tveganj. In kot je še poudaril: »Vloga države je tudi, da izenači digitalne plačilne storitve z gotovino. Zakonodajo je treba urediti tako, da bodo uporabniki lahko povsod plačevali digitalno.«

Antonio Argir: Vizija NLB je, da postanemo bančna platforma, ki ljudem poenostavlja življenje. Da zagotavljamo kakovostna delovna mesta in zadržujemo talente v regiji. FOTO: Blaž Samec/Delo

Čedalje večji pomen imajo storitve tudi na področju avtomobilnosti, torej kaj avto nudi. To je eden od megatrendov na tem področju, je dejal Slavko Ažman iz Porsche Slovenija drugi pa je delitvena ekonomija. Ob tem je spomnil na ekonomski vidik teh poslovnih modelov, ki zahtevajo določen obseg, zagotavljati ga je mogoče v velikih mestih, in še to s subvencijami, sicer poslovanje ni vzdržno. Na področju elektrifikacije pa so stvari jasne, je dejal, in opozoril, da kljub temu, da vemo, kaj nas čaka in imamo odlične strategije, imamo izziv to spraviti v prakso.

Slavko Ažman FOTO: Blaž Samec/Delo

V nadaljevanju bodo govorili še o mobilnosti podatkov kot stični točki urbane mobilnosti in vrhunskega športa pa o tem, kaj poganja e-mobilnost, o reinoviranju konceptov dela ter o kvantnih preskokih »In & Out of Space«.

Da je stična točka urbane mobilnosti in vrhunskega športa mobilnost podatkov, bodo v razpravi z Matejem Praprotnikom, novinarjem in kolesarskim županom Ljubljane razpravljali prof. Igor Mekjavić, znanstveni svetovalec na Institutu Jožef Stefan, prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, znanstveni svetnik, ter Iztok Franko, strateški svetovalec, ljubitelj analitike in košarke.

Trend e-mobilnosti in novi koncepti dela

Zatem bo sledila okrogla miza o trendu e-mobilnosti, na kateri bo z vprašanji izzival Igor E. Bergant, z odgovori pa mu bodo parirali Dušan Lukič, vodja projekta Nova mobilnost v Porsche Slovenija, mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ-Potniškega prometa, mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, ter Ana Cergolj Kebler, vodja projektov varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav.

V zadnjih letih so se spremenili tudi načini dela, zato se bomo v nadaljevanju posvetili spremenjenim konceptom dela, saj, kot vemo, hibridno delo prinaša prednosti zaposlenim, delodajalcu in okolju. Magistrica ekonomije Simona Špilak, lastnica kadrovske agencije BOC Institute, ki deluje na področju iskanja vodstvenih kadrov, in mednarodna executive coachinja z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem poslovnem okolju, bo o novih, uspešnih modelih dela razpravljala z Živo Ploj Peršuh, dirigentko in umetniško vodjo Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra, Matejo Lavrič, direktorico podjetja Kolektor Ventures, Tomijem Ilijašem, direktorjem in ustanoviteljem podjetja Arctur, dr. Urošem Ocepkom, doktorjem znanosti iz računalništva in informatike, učiteljem na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje ter učiteljem leta 2022, ter Andražem Štalcem, direktorjem in soustanoviteljem podjetja Red Orbit.

In na koncu še kvantni preskoki

V drugi polovici konference se bomo posvetili kvantnim preskokom, in sicer najprej »IN Space«, kjer bodo svoje videnje v pogovoru z moderatorko dr. Urško Starc Peceny, direktorico inovacij, vodjo turizma 4.0 za podjetje Arctur, predstavil mag. Marko Novak, razvijalec v podjetju Dewesoft, kjer se ponašajo z vrhunskimi merilnimi sistemi, ki jih pri razvoju in izstrelitvah raket med drugim uporabljajo v ameriški, indijski in tudi evropski vesoljski agenciji. Pridružila se mu bosta še Dušan Olaj, direktor in lastnik podjetja Duol, ki je sodelovalo pri gradnji zemeljske postaje na obrobju Maribora za komuniciranje s Trisatom-R, ter dr. Krištof Oštir, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

O preskokih »OUT of Space« pa se bo Ina Kukovič Borovnik, ustanoviteljica in direktorica podjetja Bela Voda, pogovarjala z ilustratorjem Mitjo Bokunom ter Markom Grobelnikom, poznavalcem umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan, in dr. Danom Podjedom, antropologom.

Foto: Delo