Pametne naprave tudi uporabljajmo pametno

»V Sloveniji smo za zdaj v povprečju morda še nekoliko konservativni glede na druge evropske države,« so nam na vprašanje, kako varni smo Slovenci na internetu, odgovorili v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT. To, pravijo, je sicer zgolj njihov vtis, saj zanesljivih ocen glede odnosa do varnosti v pametnem domu pri nas in v primerjavi s preostalo Evropo nimajo.

Glede na večanje kibernetskih varnostnih izzivov pa je previdnost tudi v tem kontekstu mati modrosti. SI-CERT kot enega pomembnih mehanizmov za dolgoročno boljšo varnost poudarja ozaveščanje uporabnikov interneta. Temu so namenjene njihove objave o novih tveganjih v njihovem novičniku in na družbenih omrežjih. »Bolj neposredno pa se lahko lotevamo varnostnih ​težav s tem, da se razmišlja o osnovnih varnostnih ukrepih pri internetu stvari. Ti so zdaj prepuščeni posameznemu proizvajalcu, vedno več pa se omenja tudi certificiranje naprav za trg EU, vendar bo ta pot še dolga,« opozarja Gorazd Božič, SI-CERT.



V kolikšni meri pa je »pametni dom« že enako »varni dom«? Svjetlana Kalaba, direktorica poslovnega področja Dostop v Iskratelu, pojasnjuje: »Če je informacijska varnost vgrajena v rešitve pametnega doma, je varnost poleg večje učinkovitosti, večje varčnosti in trajnostnosti ter večjega udobja ena izmed lastnosti pametnega doma. Sicer pa je razlika bolj v namembnosti: 'pametni' dom povečuje udobje uporabnikov (z upravljanjem naprav, razsvetljave, ogrevanja, hlajenja itd.), medtem ko se 'varni' dom osredotoča na zagotavljanje varnosti in nadzora (recimo s senzorji na vratih in oknih, senzorji premikanja, alarmom, nadzornimi kamerami). Predvsem je pomembno, da je informacijska varnost vgrajena v obe rešitvi.«

Sogovornica se strinja, da je varnost na internetu izziv za ponudnika IKT-storitev. Iskratel ta vidik vgrajuje že v razvoj svojih novih produktov, a je obenem nujno tudi ozaveščanje uporabnikov, mladih in starejših: »Pri uporabi pametne tehnologije je pomembna tudi 'pametna' uporaba. Mi pa z ustreznim načrtovanjem lahko vnaprej poskrbimo, da bo uporaba vseh varnostnih mehanizmov za uporabnika čim lažja in bo imel nadzor nad njimi.«

Hitreje in brez mrtvih kotov

Pametni dom združuje kopico pametnih naprav, zato je za zagotavljanje večje varnosti potrebna dovolj velika moč omrežnega usmerjevalnika. Lani je postal aktualen brezžični standard wi-fi 6, ki omogoča kompatibilnim napravam veliko večje hitrosti in zmogljivosti. Iskratel je po tem standardu razvil napravo Innbox U92, ki jo v uporabo uvaja T-2.

»Pomembna odlika modela je njegova univerzalnost, saj podpira vrsto omrežnih vmesnikov v eni sami napravi: priključi se lahko na optično vlakno, na bakreno parico, na ethernet ali pa na mobilno omrežje. Za operaterje to pomeni, da lahko preskrbujejo različne uporabnike z le enim tipom naprave, za uporabnike pa, da lahko preidejo na novejšo tehnologijo internetnega dostopa, a še naprej uporabljajo isto napravo in posegov v njihovo domače omrežje ni,« pojasni sogovornica dobre izkušnje ponudnika in njegovih naročnikov.

InnboxU92 namreč hkrati podpira standarde wi-fi 6, wi-fi 5 in wi-fi 4 in torej ni bojazni, da se uporabnik v omrežje ne bo mogel povezati s katerokoli svojo obstoječo, tudi starejšo napravo. Seveda bo stremel za novejšimi, saj wi-fi 6 omogoča 40 odstotkov večje hitrosti prenosa kot wi-fi 5, dosežejo lahko skoraj en gigabit na sekundo. Tako med izkušnjo domačih storitev prek brezžičnega in žičnega omrežja skoraj ne bo več razlik. Poleg tega je naprava sposobna pokriti tudi točke v stanovanju, kamor sicer brezžični signal ne seže, in sicer z razprostrtim brezžičnim omrežjem (tako imenovani mesh wi-fi) oziroma dodatnimi dostopovnimi točkami wi-fi, ki se uskladijo med sabo in z Innbox U92.

Paleta aplikacij

Iskratel je za Innbox razvil vrsto aplikacij, ki omogočajo dostop in upravljanje funkcij na daljavo. Paket, ki so ga poimenovali Innbox Premium Application Suite, med drugim omogoča starševski nadzor za večjo varnost najranljivejših uporabnikov, otrok. Z njim otroku enostavno odmerijo čas, ki ga lahko na dan preživi na spletu, in onemogočijo neprimerno ali potencialno nevarno vsebino. V sodelovanju s strokovnjaki za varnost razvijajo nevsiljiv način, namenjen premišljenemu ozaveščanju o mogoče problematični vsebini: če otrok naleti nanjo, se mu v spletnem brskalniku pred nadaljevanjem prikaže opozorilo, da gre za možno nevarnost. Tako jo bo laže prepoznal in se ji izognil.

Raziskave kažejo, da 39 odstotkov staršev že uporablja tovrstne aplikacije, povpraševanje po njej raste. Zanimivo je tudi, da kar dve tretjini mladoletnikov to podpirata, saj verjamejo, da bodo tako bolj varni pred recimo neznanci, ki se lahko skrivajo za lažnimi profili, več kot tretjina pa jih meni, da je varna starost za uporabo spleta brez pripomočkov 15 ali 16 let.

Posebna aplikacija poskrbi za hranjenje osebne vsebine v varnem, zasebnem oblaku, dostopnem od koderkoli. Svoje dokumente, slike in videe hranimo na svojem ključku USB, vklopljenem v domačo napravo Innbox. Tako vedno vemo, kje so, dostop do njih pa omogoča aplikacija innbox share.

Omeniti velja še aplikacijo za vzpostavitev varnega zasebnega tunela, po katerem se uporabnik v domače omrežje lahko poveže od koderkoli, kjer ima dostop do interneta, in s pametnega telefona, tablice ali računalnika lahko tako dostopa do vsebin, kot bi bil doma. Vsebina, ki jo pretaka, je zaščitena s šifriranjem, varna pred vdorom in ni vidna nikomur drugemu.