Kvantni preskoki v vesolju in na Zemlji

V drugi polovici konference so se posvetili kvantnim preskokom, in sicer najprej »IN Space«, kjer so svoje videnje v pogovoru z moderatorko dr. Urško Starc Peceny, direktorico inovacij, vodjo turizma 4.0 za podjetje Arctur, predstavili mag. Marko Novak, razvijalec v podjetju Dewesoft, kjer se ponašajo z vrhunskimi merilnimi sistemi, ki jih pri razvoju in izstrelitvah raket med drugim uporabljajo v ameriški, indijski in tudi evropski vesoljski agenciji. Pridružili so se še Dušan Olaj, direktor in lastnik podjetja Duol, ki je sodelovalo pri gradnji zemeljske postaje na obrobju Maribora za komuniciranje s Trisatom-R, dr. Krištof Oštir, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Grega Miličinski, direktor družbe Sinergise.

Oštir meni, da zdaj vendarle živimo v zlati dobi Zemlje, ena od stvari so odprti podatki, ki so dostopni vsem. »Če imamo samo podatke, ni dovolj, treba jih je znati tudi uporabiti. Ko je dostop do podatkov preprost, lahko delamo digitalne rešitve, rešujemo življenja,« pravi Oštir.

Miličinski je dodal, da pri njih pripravijo podatke za preprosto uporabo, da jih drugi lahko uporabijo v aplikacijah. S temi pa lahko spremljajo vse, da se vsi zavedajo, kaj počnejo. Podatki mobilnih telefonov in satelitski podatki so v epidemiji pokazali prazne ulice in zmanjšanje emisij. Na podlagi takih podatkov je mogoče sprejemati ukrepe in politike.

Marko Novak bi se odpovedal odvečnemu komfortu. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Dobesedno tako, da so na naša vrata potrkali iz Nase, in vprašali, če bi želeli sodelovati na razvoju habitatov,« je Olaj odgovoril na vprašanje, kako so prišli do sodelovanja z Naso. Že vrsto let se ukvarjajo z mobilnostjo in so edino podjetje na svetu, ki postavlja mobilne objekte tako daleč na severu in v tako ekstremnih razmerah. »Na polotoku Jamal smo postavili prostore za 6000 delavcev v šestih mesecih. Iz tega je zraslo mesto, ki ima 45.000 prebivalcev. Tam so razmere, kjer -50 stopinj Celzija in močni vetrovi niso nič nenavadnega. To pa velja tudi za Mars. V ta razvojni projekt vlagamo že vrsto let. Naš način bi bil, da se pripelje kalupe, kozmično sevanje prepreči z ledom, objekte izolira in jih naredi mobilne. Gre za osvajanje divjega zahoda,« pravi Olaj.

Dušan Olaj se veseli vsakega novega satelita. FOTO: Blaž Samec/Delo

Novak je povedal, da razvijajo sisteme za merjenje, da vemo, kaj se dogaja. Vložil bi v Zemljo, ne v vesolje. »Ne zavedamo se, kako je lepo. Podatki dajejo tak vpogled, vsi vidimo vse, kakšne so posledice naših dejanj in nedejanj. Ne bomo se mogli izogniti segrevanju, podatki pa pokažejo,koliko je v mestih zelenja, koliko je pozidanega, koliko je vode. In to so podlage za ukrepe,« meni Novak.

Miličinski je opozoril, da bi prevoz kilograma materiala v orbito stal 500.000evrov. Da bi spravili balon na Mars, bi stalo milijardo evrov. »Stotine milijard vlagamo v vesoljske tehnologije, kar je v redu za premikanje podatkov, ne pa za prevoz ljudi. »Za človeštvo bi šel Američane prepričat, naj njihove klimatske naprave nikoli ne hladijo pod 21 stopinj Celzija. Zunaj je 40 stopinj, noter 18, kot bi šel sedet v hladilnik. Vse proizvajalce klimatskih naprav bi bilo treba prepričat v omejitev hlajenja,« pravi Miličinski.

Grega Miličinski bi omejil hlajenje na najmanj 21 stopinj Celzija. FOTO: Blaž Samec/Delo  

Oštir je opozoril, da se iz vesolja vidijo tudi tulipani in vse kar je večjega. Vidimo tudi število parkiranih vozil pred trgovskimi centri in ugotovijo, kdaj imajo akcije, vidijo tudi število kontejnerjev v Luki Koper. Umetna inteligenca bo ponudila rešitve. »Vse obdelave podatkov potekajo v oblakih. Tu ima Evropa velike težave, ker so oblaki v glavnem v ameriški lasti in plačujemo uporabo,« je opozoril Oštir in dodal, da smo pri nas zelo dobri v razvoju  aplikacij.

Miličinski pa je vztrajal, da je vloga ljudi pomembna. Američani ne pristanejo na presežno hlajenje, čeprav bi prihranili 15 odstotkov energije, zato jih politika v to ne bo silila. »Tu je največji problem. Utvaro, da se nič ni spremenilo, nam dajejo snežni topovi. Politike je treba prepričati s podatki,« pravi Miličinski.

V Duolu pa so veseli vsakega novega satelita. Vpetost v sodelovanje z Naso sicer ne prinaša neposrednega prihodka, to, da imajo dostop do pomembnih podatkov in novih materialov, pa jim utrjuje položaj vodilnega podjetja na svetu.

Umetna inteligenca je kot tiger

Umetna inteligenca je kot tiger in mislim, da smo ljudje tako pametni, da ga bomo ukrotili, je na panelu o kvantnih preskokih 'Out of Space' med drugim dejal Marko Grobelnik, poznavalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan.

Dr. Dan Podjed, antropolog, pa je opisal, kako je t.i. digitalni samomor zahteven proces, saj je zelo težko zbrisal vse svoje digitalne sledi. Ob tem je Grobelnik pojasnil, da nas naša okolica toliko determinira, da se da narediti digitalnega dvojnika vsakogar, brez da je prisoten. »Povej kakšne prijatelje imaš, pa ti povem kdo si.«

Marko Grobelnik, poznavalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan, moderatorka Ina Kukovič Borovnik in antropolog dr. Dan Podjed. FOTO: Blaž Samec/Delo

Grobelnik, ki se ukvarja z umetno inteligenco že 40 let, pa je še dodal, da to, kar se je zgodilo lani s preskokom ChatGPT, je bilo veliko presenečenje tudi za avtorje teh sistemov (prej je sicer že bila Microsoftova Lambda), ki ne razumejo, zakaj tako dobro dela. Sedaj je okoli 6-7 mesecev od ChatGPT in je samo začetek, ob koncu leta bo to še bolj eksplodiralo, je napovedal in spomnil, kako je ChatGPT v prvem tednu zbral kar 1 milijon uporabnikov in kasneje še več. »V zadnjih mesecih so se s tem začeli ukvarjati tudi regulatorji, ki ne vedo, kaj narediti. Je nejasno stanje, kako urediti, da ne bo kakšne večje škode; če bi prišlo do večjih incidentov, potem bi bilo drugače. Število incidentov na področju umetne inteligence je sicer naraslo. Zaradi prihajajočih volitev v prihodnjem letu v ZDA in EU pa se že postavljajo druga vprašanja.«

Na vprašanje moderatorke Ine Kukovič Borovnik, ustanoviteljice in direktorice podjetja Bela Voda, koliko smo res pripravljeni na to, pa je Podjed odgovoril, da je bil sam pripravljen že leta 1984, ko je dobil prvi računalnik in je pričakoval, da se bo pogovarjal z njim. »In zdaj imamo končno možnost, da se pogovarjamo z njim kot s človekom. Več se pogovarjam z njim kot z ljudmi. Prihodnost, ki jo bomo doživeli, bo veliko bolj zanimiva. Čedalje več ljudi zvezo z računalnikom doživlja kot intimno, saj je ta edini, ki ga posluša in ga ni treba plačati, kot na primer psihiatra. Odgovori niso pomembni, samo da nas nekdo posluša.«

Kaj pa postajamo mi z umetno inteligenco? »Nastajajo neki super inteligentni zombiji ali entiteta, ki se ne zaveda sama sebe,« je še dejal Podjed.

Antropolog dr. Dan Podjed (prvi z leve), Marko Grobelnik, poznavalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan, moderatorka Ina Kukovič Borovnik in ilustrator Mitja Bokun. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ilustrator Mitja Bokun je celotno konferenco ustvarjal ilustracijo. »Mi, ki smo mobilni, proizvajamo, in ljudje na vlaku uporabljajo ChatGPT in nalagajo podatke, zadaj je virtualno okolje. Zelo je dobro, ker imamo pametna mesta,« je orisal.

Foto: Delo