Če podjetje zaostane pri razvoju, ga nihče več ne potrebuje

Včeraj je minilo 146 let, odkar so predstavniki 17 takratnih svetovnih velesil v Parizu podpisali metrsko konvencijo ter ustanovili Mednarodni urad za uteži in mere. S tem so postavili temelje mednarodnega merskega sistema, 20. maj pa velja za svetovni dan meroslovja. Panoga se hitro razvija in prispevek slovenskega znanja ni zanemarljiv.

V meroslovju poznamo sedem osnovnih veličin: dolžino (meter), maso (kilogram), temperaturo (kelvin), množino snovi (mol) in svetilnost (kandela), čas (sekunda) in električni tok (amper). V Sloveniji je Urad za meroslovje pooblastil izbrane meroslovne laboratorije za nosilce nacionalnih etalonov, s čemer vsak nosi odgovornost za vzdrževanje in zagotavljanje točnosti veličine, ki mu je bila dodeljena.

»Ključno je, da slovenski industriji zagotav­ljamo sledljivost meritev veličin, za katere smo odgovorni. Z globalizacijo, ko sestavni deli izdelkov nastajajo v različnih delih sveta, je pomembno, da merila povsod kažejo enako vrednost,« je pojasnil mag. Matjaž Lindič, vodja dejavnosti meroslovja pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana), kjer so že od leta 1998 nosilci nacionalnega etalona za čas in frekvenco ter električne veličine.



Prvo kalibracijo merila so opravili že leta 1964. Prav čas se v Sloveniji in po svetu meri najtočneje. Sledljivost se zagotavlja s primerjavami prek kar stotih navigacijskih satelitov, čas pa je tako točen, da se etalon SIQ za eno sekundo zmoti v več kot treh milijonih let.
 

Zanimiva avtomobilska industrija

Eno od posebno zanimivih področij je avtomobilska industrija, ki zaradi prehajanja v industrijo 4.0 in na drugi strani hitrega razvoja elektromobilnosti ponuja številne izzive in razvojne priložnosti za laboratorije.



»Glavno področje dela meroslovnega laboratorija je kalibriranje in kontrola instrumentov, ki jih uporabljajo v podjetjih pri kontroli točnosti izdelkov. Na našem inštitutu so to električne veličine, čas in frekvenca, vendar nenehno razvijamo tudi nove kalibracijske metode zunaj naših osnovnih dejavnosti. Vlaganje v razvoj je v tej dejavnosti zelo pomembno, saj se tako hitro razvija, da zlahka zaostaneš, in ko se to zgodi, te nihče več ne potrebuje,« je povedal Lindič.

Tako zdaj v laboratoriju kalibrirajo in kontrolirajo za industrijo v Sloveniji in regiji tudi naprave in instrumente za merjenje zvoka, vibracij, pospeš­ka, vrtljajev, temperature in vlage v klimatskih komorah, tlaka, sile, upornosti, moči in energije, visoke napetosti … Sami praviloma tudi razvijajo metode, po katerih inštrumente umerjajo.


 

Medsebojni vpliv sevanja bo velik izziv

Delo v laboratoriju je daleč od tega, da bi se vrtelo zgolj okrog rutinskih kalibracij, ampak na podlagi opažanj že vnaprej iščejo rešitve, po katerih pričakujejo, da bo povpraševanje v prihodnje. Želijo biti korak pred potrebami industrije. Tako so razvili metodo za kalibracijo merilnikov energije za lokomotive.

»Zdaj se energija meri pav­šalno, ampak železniški sistemi so čedalje bolj odprti, prihajajo tuji prevozniki in pavšali v tem primeru niso najboljša rešitev. Vidimo, da gredo spremembe v to smer, in smo se pripravili, tako da bomo lahko takoj začeli delati, ko bomo dobili povpraševanje,« je predstavil Lindič.



Razvili so tudi metodo za umerjanje senzorjev, s katerimi v avtomobilski industriji merijo udarne sile pri preizkusnih trkih (crash test). Pri prepoznavanju trendov je zelo pomembno sodelovanje v evropskih projektih, še posebno to velja za področje mobilnosti, kjer so spremembe takšne, da je nemogoče predvideti vse prihodnje potrebe industrije.

Področje, kateremu so v meroslovnem laboratoriju SIQ v zadnjem obdobju posvetili še posebej veliko pozornost, pa je elektromagnetna kompatibilnost (EMC). Preden gre nek produkt na trg, je treba preveriti njegovo dovzetnost za elektromagnetna sevanja preostale opreme in obratno ugotoviti, ali so motnje, ki jih zaradi sevanja povzroča drugim izdelkom, še v mejah dovoljenega.



»V našem oddelku kalibriramo opremo, s katero te meritve opravljajo v industriji in tudi v oddelku SIQ za preskušanje skladnosti,« je pojasnil sogovornik. V njihovem laboratoriju lahko kalibrirajo oziroma preverjajo skoraj vsa merila, ki so povezana z elektromagnetno kompatibilnostjo in se s tem uvrščajo med redke ponudnike teh storitev v tako polnem obsegu.

Ena od novosti, s katero se bo SIQ še bolj usidral na vrhu lestvice meroslovja, je merilo za merjenje električnega toka do zelo zelo visokih frekvenc. »V preteklosti je bilo mogoče električni tok meriti samo do nekaj kHz, naše merilo pa ga meri do milijoninke točno tudi pri stotih kHz in več. Zaradi e-mobilnosti in čedalje več digitalizacije v vozilih in prometu je tudi čedalje več motenj, ki se pojavljajo na višjih frekvencah,« je mag. Matjaž Lindič opisal pomen novega inštrumenta in pojasnil, da je med storitvami meroslovnega laboratorija največ povpraševanja prav s področja EMC.
 

Pogled naprej

Sogovornik med izzivi prihodnjega obdobja našteva omrežje 5G z nadaljnjim povečanjem motenj EMC in rastjo potreb v povezavi s tem, rast trga e-mobilnosti in prehod na proizvodnjo 4.0 ter optimizacija. »Vse to od vas zahteva spremembe, prilagajanje načina merjenja laboratoriju in proizvajalcu. Zavedati se moramo, da bodo merila, ki jih bodo upravljali v proizvodnji, drugačna kot so danes, merjenje bo potekalo prek brezžičnih povezav, postopke bo ob enem treba približati uporabnikom na najnižjem nivoju.«

Vsi ti trendi spodbujajo povezovanje med deležniki na področju meroslovja, kar omogoča zaznavanje potreb, ki jih bodo podjetja potrebovala v prihodnjih letih. V Sloveniji smo v aprilu ustanovili tudi stanovsko združenje SiMER, ki deluje v okviru GZS, mag. Matjaž Lindič pa je novi predsednik.