Neomejen dostop | že od 9,99€
Hitro rastoča podjetja se v Evropi spopadajo s finančnimi ovirami. Večje naložbe v ta podjetja so namreč ključne za ohranitev tehnološke vodilne vloge EU in njeno konkurenčnost na svetovni ravni.
To je pokazala študija Evropske investicijske banke (EIB) z naslovom Vrzel v razvoju: omejitve finančnega trga, ki zavirajo inovativna podjetja v EU. Ta izpostavlja tudi, da bi zapolnitev finančne vrzeli za hitro rastoča podjetja omogočila tehnološki napredek na področjih, kot so zelena tehnologija, umetna inteligenca in kvantno računalništvo, navaja STA.
Omejen obseg in globina kapitalskih trgov EU ovirata inovativna podjetja pri zbiranju kapitala, še posebno v fazi povečevanja obsega, ko je razpoložljivost financiranja v Evropi bolj omejena. To upočasnjuje akumulacijo kapitala podjetij ter zavira njihovo rast, produktivnost in zaposlovanje.
Evropska unija je sicer privlačna za tuje vlagatelje tveganega kapitala, vendar se v financiranje inovativnih podjetij usmerja premalo domačih prihrankov. Zato so evropske naložbe tveganega kapitala približno šestkrat manjše kot v ZDA, še navaja poročilo EIB.
Pri financiranju se evropska velika podjetja pogosto zanašajo na tuje vlagatelje, pri čemer večina glavnih vlagateljev prihaja iz držav zunaj EU. V prelomnih trenutkih obstaja večja verjetnost, da bodo podjetja s sedežem v EU kupili tuji investitorji ali da bodo kotirala na borzah v tujini. Ta trend izčrpava podjetniške talente v Evropi in ogroža možnosti za naslednjo generacijo evropskih zagonskih podjetij, navajajo v EIB.
Poročilo priporoča poglobitev evropskih kapitalskih trgov, predvsem trga tveganega kapitala, in poudarja dosedanjo vlogo skupine EIB pri podpori inovativnih podjetij in širjenju ključnih tehnologij. Na trgu tveganega kapitala Evropski investicijski sklad mobilizira zasebne naložbe, medtem ko je na trgu tveganega dolga EIB prevladujoči akter.
»Skupina EIB ima pomembno vlogo pri podpiranju evropskega inovacijskega ekosistema,« je pri tem povedala Nadia Calvino, predsednica EIB, in dodala, da so pripravljeni storiti še več, zlasti pri utiranju poti pravi uniji kapitalskih trgov, kar je ključna prednostna naloga za spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanje delovnih mest. Direktorica ekonomskega oddelka EIB Debora Revoltella pa je še poudarila, da je treba nujno odpraviti omejitve rasti inovativnih podjetij, da Evropa ostane v ospredju tehnološkega napredka in ohrani svojo globalno konkurenčnost.
Poleg dokončanja evropske unije kapitalskih trgov in doseganja finančne integracije poročilo priporoča, da javni sektor v Evropi spodbudi zasebne naložbe, zagotovi podporo v zgodnejših fazah tehnološkega razvoja in ponudi raznovrstne vire financiranja.
Zasebni pokojninski skladi in zavarovalnice, ki so drugi največji tržni segment v EU, bi lahko postali ključni vir naložb za inovativna podjetja in kapitalski trg. Spodbujanje teh vrst vlagateljev k sodelovanju na trgu ob hkratnem zagotavljanju finančne stabilnosti bi mobiliziralo nacionalne zasebne prihranke. Poleg tega poročilo priporoča usklajevanje politik EU in nacionalnih politik v okviru širše industrijske strategije ter reševanje problema pomanjkanja delovne sile, še izpostavljajo v EIB.
Naj spomnimo, da je na začetku avgusta evropska komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov Mairead McGuinness podprla pobudo Slovenije, Avstrije in Hrvaške o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov in krepitvi konkurenčnosti EU. Za jesen pa je napovedala poglobljene pogovore za pospešitev razvoja evropskih kapitalskih trgov.
Dodala je še, da na področju participacije malih vlagateljev proučujejo načine za povečanje njihove udeležbe ter vloge pokojninskih skladov na kapitalskih trgih EU. Komisarka pa je še poudarila pomen finančne pismenosti. »Z višjo ravnijo finančne pismenosti bi ljudje lahko prepoznali pomen njihove udeležbe na kapitalskih trgih in prednosti vlaganja svojih prihrankov v podjetja na trgu EU. Prav tako bi morali imeti lažji dostop do varnih in stroškovno učinkovitih produktov, ki ustrezajo njihovim potrebam.«
Podprla je še poziv ministrov k birokratski razbremenitvi. »Imamo celovit sklop zakonodajnih in nadzornih okvirov na področju finančnih storitev, treba pa se je osredotočiti na to, da bodo ti okviri delovali čim učinkoviteje.« Ob tem je še dodala, da je treba posebno pozornost nameniti temu, da se razlike med nacionalnimi trgi ne bi povečevale.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji