Za mobilizacijo zasebnega kapitala ključne davčne spodbude

Evropsko gospodarstvo potrebuje dodatne naložbe v višini od 750 do 800 milijard evrov na leto, je med drugim ob nedavni predstavitvi poročila o prihodnosti konkurenčnosti EU poudaril nekdanji italijanski premier Mario Draghi. In kako bi se te napovedi dalo uresničiti?

Draghijev predlog za dodatne letne naložbe pomeni, da bi se na 450-milijonskem evropskem trgu vsak dan zbralo približno od 2,05 do 2,19 milijarde evrov. »To preračunano znaša od 136,70 do 146 evrov na mesec na prebivalca Evropske unije. Te naložbe bi dopolnile obstoječe programe EU, kot so Next Generation EU, Covid-19 Recovery Fund in Fit for 55, v okviru evropskega zelenega dogovora, ki sta ga primarno oblikovala nekdanji podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans in njegov vodja kabineta Diederik Maarten Samsom, ki sta kasneje oba zapustila evropsko komisijo in prenehala uradno sodelovati z njo,« predlog komentira Lojze Kozole, analitik v Iliriki, borznoposredniški hiši.

Dodaja, da so naložbe – čeprav je ob tako obsežnih tveganje za inflacijo prisotno, še posebej ker v finančnem sistemu likvidnosti ne primanjkuje – ključne za zagotavljanje produktivnosti in konkurenčnosti. »Če v začetni fazi pride do nekaj inflacije v zameno za kasnejšo večjo produktivnost, bo to inflacijo mogoče prebroditi. Če pa Evropa s temi izdatki ustvari le inflacijo, ob tem pa produktivnost skozi mednarodno trgovino podari Kitajski in ZDA, je to napačna pot.«

Ključno je, da te naložbe v resnici povečajo produktivnost in okrepijo konkurenčnost Evrope, ne pa le povzročijo rast cen brez trajnih koristi za evropsko gospodarstvo, še navaja Kozole. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj je, kot pravi, pot v pekel včasih tlakovana z dobrimi nameni. »Da bi se temu izognili, moramo pred vsako investicijo, še posebej tako obsežno, imeti pred seboj temeljite in preverljive tehnične študije, izvedene na strokovnih standardih, in analize​ stroškov in koristi, ki jih za vsako področje pripravijo strokovnjaki.«

Najbolj potrebne naložbe v infrastrukturo

Področja, kjer so naložbe najbolj potrebne, so nedvomno v infrastrukturi, kjer ključno vlogo igrajo učinkovite prometne povezave in splošna energetska učinkovitost. Čeprav gradnja železniške infrastrukture in posodobitev vlakov nista poceni, sta skorajda nujni za izboljšanje logistike in zmanjšanje odvisnosti od cestnega prometa, še navaja sogovornik.

»Pomembne so tudi investicije v energetsko učinkovitost, tako pri stanovanjskih objektih kot pri proizvodnih procesih in drugje. Zmanjšanje energetske porabe lahko prinese prihranke, ki jih je nato smiselno usmeriti v raziskave in razvoj, zlasti na področju novih energetskih tehnologij. Tako bi dolgoročno prispevali k trajnostni energetski prihodnosti.«

Za boljšo mobilizacijo zasebnega kapitala pa so ključne davčne spodbude, subvencije in javno-zasebna partnerstva. Zasebni kapital se namreč ne bo usmerjal v projekte, ki temeljijo na predpisih, ki se lahko kadarkoli spremenijo, še poudarja Lojze Kozole.

Kaj pa skupno zadolževanje

Na vprašanje, kaj meni o Draghijevem predlogu, da bi bilo treba aktivirati skupno zadolževanje EU za uresničevanje ambicij EU na področju digitalne in zelene preobrazbe ter za nujno potrebno povečanje obrambnih zmogljivosti, pa Kozole odgovarja, da je ta predlog lahko smiseln, dokler so finančna sredstva namenjena projektom, ki resnično prispevajo k povečanju produktivnosti, konkurenčnosti in varnosti.

Enotni kapitalski trg bi okrepil naša podjetja

»Če te aktivnosti temeljijo na kakovostnih tehničnih študijah, izvedenih po strogih strokovnih standardih, in so podprte s skrbnimi in strokovnimi analizami stroškov in koristi, potem skupno zadolževanje za takšne projekte ni težava. Skupno zadolževanje poleg tega omogoča delitev finančnega tveganja med državami članicami in drugimi. Ob tem vlagatelji zunaj EU tudi prevzamejo del našega tveganja, predvsem finančnega, kar ima tudi svojo strateško vrednost. Dokončanje unije kapitalskih trgov bi še dodatno olajšalo pretok kapitala znotraj EU, izboljšalo dostop do financiranja in podprlo ključne projekte.«

V EU opozarjajo, da se čedalje več prihrankov iz Evrope seli na ameriški kapitalski trg. Kako na to gledajo kot borznoposredniška hiša, glede na to, da je njihov osnovni namen ustvarjanje kar najvišjih donosov za vlagatelje, po drugi strani pa so prav od usmerjanja kapitala odvisni razvoj podjetij, inovacije in podobno? Kot pravi Kozole, bodo evropske države morale ustvariti privlačnejše razmere za vlagatelje, da bodo konkurenčne ameriškemu trgu, bodisi z izboljšanjem poslovnega okolja, zmanjšanjem regulativnih ovir ali s spodbujanjem inovacij, ki bodo privabile kapital na domače trge. Kapital namreč vedno teče tja, kjer so možnosti za rast največje.

»Kot borznoposredniška hiša je naša ključna naloga vlagateljem zagotoviti dostop do najboljših donosov, obenem pa podpiramo domači trg, kjer vlagatelji v zadnjih letih ustvarjajo dobre donose, saj domača velika borzna podjetja poslujejo stabilno in dobičkonosno. Poleg tega lahko s ponujanjem možnosti izdaje obveznic, komercialnih zapisov in uvrstitve delnic na borzo ponudimo podporo domačim podjetjem,« še pojasnjuje Lojze Kozole.