Družbeno odgovorne naložbe niso le modna muha

Pomembna tema za podjetja je v zadnjem obdobju postala trajnost. In katere prednosti oziroma večje možnosti imajo podjetja s trajnostnim poslovanjem pri dostopu do denarja?

V Triglav Skladih, kjer skrbijo za premoženje več kot 100.000 strank in upravljajo več kot 1,5 milijarde evrov sredstev, pravijo, da glede trajnosti pritiski prihajajo z vseh strani, tako zakonodaje, zaposlenih, poslovnih partnerjev in tudi kapitalskih trgov. Podjetja, ki se tem spremembam uspešno prilagajajo in na področju trajnosti dosegajo dobre rezultate, imajo načeloma omogočen lažji dostop do kapitala.

In zakaj je tako, pojasnjuje Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Skladih. »Stvar je preprosta, globalno je več kot 50 odstotkov na novo investiranih sredstev v sklade investiranih v skladu s takšnimi ali drugačnimi trajnostnimi načeli, napovedi pa kažejo samo na krepitev tega trenda. Torej je dotok kapitala za podjetja, ki niso trajnostna, vedno bolj omejen. Veliko institucionalnih vlagateljev, ki imajo pomembno vlogo na kapitalskih trgih, se pripravlja celo na to, da bo trajnost postala nujna komponenta njihovih naložb.«

In dodaja, da je dodatno prek različnih programov za trajnostne projekte omogočeno pridobivanje kreditov s subvencionirano obrestno mero, vendar pa morajo podjetja izpolnjevati trajnostne pogoje, v nekaterih primerih tudi sprejeti dodatne zaveze. »Podjetja, ki trajnosti ne upoštevajo, imajo veliko tveganje izgube ugleda. Težave se lahko pojavijo tudi pri pridobivanju novih zaposlenih. Obstaja vrsta dokumentiranih primerov, ko so talenti zapustili podjetje, ker se niso strinjali glede nekaterih praks, ki niso skladne z načeli trajnosti.« In vse to po besedah Vida Pajiča predstavlja za podjetja dodatna tveganja, kar se neizogibno odrazi v višjem zahtevanem donosu investitorjev in v vedno bolj omejenem dostopu do kapitala. Tako lastniškega kot dolžniškega.

Pomembna vloga kapitalskih trgov

Ob vprašanju, kako lahko kapitalski trgi in finančne institucije odigrajo svojo vlogo tako, da se prihranki investirajo v trajnostne panoge in naložbe, pa Vid Pajič poudarja, da imajo kapitalski trgi zelo pomembno vlogo. »Kapitalski trgi lahko s svojo močjo postavijo zahteve močno nad zakonskimi minimumi in jih tudi uveljavijo. Investitorji so zagotovo močnejši od regulative, ko se pojavi vprašanje poslovnih praks velikih podjetij. In ljudje, pa tudi podjetja, se tega vedno bolj zavedajo.«

Zato imajo po njegovi oceni finančne institucije veliko odgovornost in dolžnost vzpostavitve sistema, da se sredstva ustrezno kanalizirajo v naložbe, ki izpolnjujejo trajnostne pogoje. Potrebna pa sta razvoj produktov in ozaveščanje še nepodučenega dela javnosti o pomenu trajnosti tudi pri naložbah. Pri institucionalnih vlagateljih, še dodaja sogovornik, pa je pomemben sprejem zavez na tem področju, v kar pa jih tako ali tako posredno že sili tudi regulativa na tem področju.

Priložnosti za družbe za upravljanje

Kako vprašanje trajnosti in trajnostnega investiranja lahko pomeni veliko priložnost za družbe za upravljanje? »Menim, da so poslovne priložnosti, ki izhajajo iz prehoda na trajnostno investiranje, drugotnega pomena. Vsaka tranzicija prinese priložnosti, ki s seboj neizogibno pripeljejo zmagovalce in poražence. Sam vidim veliko priložnost družb za upravljanje v smislu, da s svojim aktivnim delovanjem pustijo trajen pečat in prispevek k boljšemu svetu,« še pojasnjuje Vid Pajič, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Skladih.

In dodaja, da velika rast raziskav na področju trajnostnega investiranja vedno znova daje nove dokaze, da trajnostno investiranje, v nasprotju s prepričanjem nekaterih, ne prinaša slabših donosov. Večina raziskav dokazuje prav nasprotno. Raziskave so tudi pokazale, da se v turbulentnih časih na borzi take naložbe načeloma bolje obnesejo.

»Družbeno odgovorne naložbe niso le modna muha, ampak izraz spreminjanja družbenega okolja, potrošniških navad, življenjskega sloga in tudi zakonodaje. Tukaj vstopijo družbe za upravljanje, ki imajo po mojem mnenju veliko priložnost in dolžnost, da z aktivnim upravljanjem za vlagatelje iščejo naložbe, ki sledijo temu premiku vrednot in jim poleg primerljivih donosov njihovih naložb ponudijo tudi pozitiven družbeni in okoljski vpliv naložb,« pravi Vid Pajič.

Presoja trajnosti

Kako pa se lahko preprečuje težava tako imenovanega greenwashinga oziroma zelenega zavajanja s projekti, ki niso trajnostni? Kot pojasnjuje Pajič, je bilo zeleno zavajanje velik problem v preteklosti. Pomanjkanje regulative in dobrih praks je povzročilo praznino, ki so jo nekateri izkoristili. Po njegovi oceni pa je to zdaj vedno težje. »Po eni strani sta velik korak naredila evropska komisija in evropski parlament s pripravo in sprejemom regulative na tem področju, po drugi strani pa je tudi ozaveščenost vlagateljev veliko višja. Zdaj imamo neko zakonsko podlago in tudi vedno več podatkov, ki profesionalnim vlagateljem omogočajo presojo trajnosti podjetja tako, da se greenwashing projektom in investicijam veliko lažje izognejo,« pravi in dodaja, da se v Triglav Skladih dodatno poslužujejo tudi zunanjih ocen trajnosti, ki jih izdelujejo mednarodne neodvisne družbe.

Nekoliko težja je stvar za male vlagatelje, vendarle pa postaja vedno bolj dostopna. »Podjetja, ki svoja sredstva v imenu vlagateljev vlagajo skladno s trajnostnimi načeli, morajo o tem poročati veliko podatkov in jih kar nekaj objaviti tudi na internetnih straneh. To malim vlagateljem omogoča, da dobijo vpogled v postopke in si izdelajo mnenje o njihovi ustreznosti,« še pojasnjuje Vid Pajič in dodaja, da je na spletu že mogoče brezplačno dobiti tudi trajnostne ocene večjih mednarodnih korporacij. To pa močno olajša tudi malim vlagateljem izogibanje zelenemu zavajanju s projekti, ki niso trajnostni.