Tudi v industriji vse več zahtev po trajnostnih izdelkih

Slovenski industriji se obeta dodaten razvojni pospešek tudi z ukrepi, predvidenimi v osnutku Slovenske industrijske strategije 2021–2030, ki je v javni obravnavi do 16. oktobra in katerega krovni kazalnik se nanaša na produktivnost dela. »Prek slovenske industrijske strategije želimo uresničiti vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjalne in pametne,« je ob nedavni predstavitvi strategije poudaril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc. Z vidika zelenega razvoja so ključni prehod v krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko intenzivne industrije, trajnostna mobilnost ter na obnovljivih virih temelječa industrija.

Tudi osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 predvideva neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost do sredine stoletja. Strategija predvideva od 80- do 90-odstotno zmanjšanje izpustov v sektorju prometa, enako v energetiki, v industriji za od 80 do 87 odstotkov, pri ravnanju z odpadki pa od 75- do 83-odstotno. Predvidoma bomo dosegli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005 ob hkratnem izboljšanje ponorov.

Za zeleni razvoj ključna snovna produktivnost

Za Evropo so za prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ključne številne surovine, proizvedene v Evropi. Epidemija koronavirusa je to potrdila in na boleč način pokazala, da Evropa ne more in ne sme biti pri dobavi ključnega materiala za industrijsko proizvodnjo odvisna od drugih regij. Za zeleni razvoj je ključna snovna produktivnost in krožno gospodarjenje, torej da se ob ustvarjanju čim večje dodane vrednosti s porabljenimi surovinami in materiali ravna gospodarno in gospodari krožno, saj le tako dolgoročno ohranjamo stabilen vir surovin. Aluminij, ki je zaradi edinstvenih lastnosti reciklaže in ponovne uporabe brez izgube osnovnih lastnosti znan kot neskončni material, v strokovni, vse bolj pa tudi širši javnosti, upravičeno velja za material prihodnosti.

V Evropi aluminijska industrija generira okoli 40 milijard evrov prihodkov ter daje neposredno in posredno delo več kot milijon ljudem. Izdelki iz aluminija se namreč uporabljajo na številnih trgih, vključno z avtomobilsko industrijo, transportom, visokotehnološkim inženiringom, gradbeništvom in embalažo. Izdelki iz aluminija (aluminijski profili) se uporabljajo pri gradnji mobilnih bolnišnic, dihalnih aparatih (respiratorjih) in drugih medicinskih instrumentih ter opremi. Aluminij je pomemben del pakirne industrije za farmacijo oziroma zdravila in v živilski industriji, ki morata zagotavljati neprekinjeno dobavo tudi v primeru epidemije.

Po podatkih European Aluminium iz leta 2014 se aluminij uporablja pri transportu (39 odstotkov), v gradbeništvu (24 odstotkov), pri pakiranju (17 odstotkov), inženiringu (13 odstotkov) in sedem odstotkov v splošni potrošnji. Aluminij ostane na nekaterih področjih rabe dlje časa, drugje nekoliko manj. Njegova življenjska doba v transportni tehniki je ocenjena na približno 15 let, v gradbeništvu na okoli 30 let, v pakirni industriji pa na približno leto dni, zato je pomembno, da se zavržena embalaža zbere, sortira in reciklira, pridobljeni material pa ponovno uporabi.
 

Evropa prva na svetu pri recikliranju aluminija

Evropa je po podatkih European Aluminium za leto 2013 z 11 kg aluminija na prebivalca številka ena v recikliranju na svetu. Sledi ji Severna Amerika z 9,5 kilograma na prebivalca, Kitajska z nekoliko več kot šestimi kilogrami in Latinska Amerika z malo več kot dvema kilogramoma na prebivalca – svetovno povprečje znaša štiri kilograme aluminija na prebivalca. V Sloveniji je podjetje Talum, ki je eno največjih slovenskih izvoznikov ter proizvajalec elektroliznega aluminija in najbolj kakovostnih izdelkov iz aluminija, že dolgo močno vpeto v krožni tok sekundarnih surovin. Pojasnjujejo, da odpadni aluminij že ob nakupu in pozneje še na vhodu ločujejo po vrsti (obliki), kemični sestavi in onesnaženosti (plastika, druge kovine, olja, masti).



V Talumu, kot pravijo, pozorno spremljajo tako direktive in smernice zakonodaje kot tudi zahteve in pričakovanja svojih kupcev. Talum je tudi član nemškega združenja proizvajalcev aluminija, v okviru katerega se redno udeležujejo delavnic in konferenc na temo trajnosti, krožnega gospodarjenja in reciklaže. »Skupaj z drugimi evropskimi podjetji si prizadevamo, da najbolje in najučinkoviteje zadovoljimo potrebe in izpolnimo zahteve trga, med katerimi izstopa povpraševanje pa trajnem izdelku. Talum kar 30 odstotkov svojih izdelkov proda na trg embalaže, kjer je življenjski cikel izdelka kratek, potreba po reciklaži pa velika.«

Visoka dodana vrednost v segmentu rondelic

V Talumu proizvodnjo primarnega aluminija vse bolj nadomešča proizvodnja izdelkov iz pretaljenega in odpadnega aluminija. Do leta 2025 nameravajo doseči, da bo le še četrtina proizvodnje vezane na proizvodnjo primarnega aluminija, vse drugo pa nameravajo izdelati iz kupljenega, predelanega ali recikliranega aluminija.

Talum je leta 2018 kot prvi proizvajalec rondelic v Evropi na trg poslal rondelice, ki vsebujejo več kot 25 odstotkov odpadnega aluminija. V podjetju so z razvojem legiranih rondelic, ki omogočajo proizvodnjo aerosolnih doz s tanjšimi stenami in s tem prihranek materiala, uspešno umestili blagovno znamko Talum na trgu aerosolnih doz. Posredno jim je prek kupcev uspelo prepričati multinacionalke, kot so Unilever, L'oreal, Henkel, Procter and Gamble, o smotrnosti uporabe legiranih rondelic. »Dodana vrednost v segmentu rondelic znaša skoraj 100.000 evrov,« pojasnjuje mag. Gregor Zečević, vodja prodajnega programa rondelic.

Aluminij material prihodnosti

»Zahteve trga, rastoča okoljska ozaveščenost potrošnikov in širše javnosti ter trajnostna naravnanost podjetja Talum zahtevajo embalažo z nizkim ogljičnim odtisom. V Talumu, enem najpomembnejših proizvajalcev aluminijskih rondic na svetu, se zavedajo pomembnosti vloge, ki jo imajo na trgu embalaže. Govorimo o aluminiju, materialu, ki zagotavlja neskončno ponovljivost reciklaže ter je zato pogosto in upravičeno označen za neskončni material. To dela aluminij za material prihodnosti,« pravi Gregor Zečević in dodaja, da v Talumu zaradi tega veliko truda vlagajo v raziskovanje in razvoj prednosti, ki jih ima aluminij, saj želijo trgu zagotavljati trajnostne in do narave prijazne izdelke.

Na poti k nizkoogljični embalaži

Proizvodnja rondelic, delno proizvedenih iz industrijskega odpadnega aluminija, je prvi korak k nizkoogljični embalaži, proizvedeni s tehnologijo protismernega iztiskovanja. Rondele se vgrajujejo v dna nerjavečih posod, rondelice pa so material za izdelavo aluminijastih doz in tub. »Uporabili smo 25 odstotkov odpadnega aluminija, ki nastane v proizvodnji aerosolnih doz in tub, ter 75 odstotkov primarnega aluminija. Sledil je hiter razvoj in preskok iz uporabe industrijskega odpadnega aluminija k uporabi odpadnega aluminija na koncu svojega primarnega življenjskega cikla. Vsaka nadaljnja uporaba tovrstnega materiala ne povzroča emisij CO2, razen tistih, ki nastanejo pri pretapljanju aluminija,« pojasnjuje Gregor Zečević in dodaja, da je seštevek vseh emisij, ki nastanejo pri proizvodnji rondic iz tovrstnega odpadnega aluminija skoraj šestkrat nižji v primerjavi z emisijami, ki nastanejo pri proizvodnji rondelic iz primarnega aluminija.

»S tem postane rondica ekološko prijaznejši in tržno zanimiv proizvod, katerega prednosti so že prepoznali pri globalno največjih porabnikih aerosolnih doz in tub,« pravi vodja prodajnega programa rondelic. Po njegovih besedah projekt veliko obeta, saj jim korenito izboljšuje njihov tržni položaj ter postavlja trdne temelje za rast obsega prodaje in s tem povečanje tržnega deleža srednje- in dolgoročno. Talum je leta 2018 od Gospodarske zbornice Slovenije prejel tudi nacionalno priznanje za inovacije v podjetjih, in sicer posebno priznanje za potencialno inovacijo krožnega gospodarstva za njihov 'Eco Green Alu Can'. S posodobitvijo tehnološke opreme in razvojno-raziskovalnimi aktivnostmi svojim kupcem omogočajo sklenjen krog reciklaže.