Marko Jazbec: Verjamem v partnerstva v panogi in zunaj nje

Zavarovalna skupina Sava se je v zadnjih letih močno širila s prevzemi v Sloveniji in regiji, nazadnje je pred nekaj meseci kupila življenjsko zavarovalnico Vita, s čimer je podvojila tržni delež na področju življenjskih zavarovanj. Zdaj je čas za digitalno preobrazbo, pravi predsednik uprave Marko Jazbec, samo tako bo Zavarovalna skupina Sava lahko dolgoročno konkurirala na trgu.
 

Kako covid-19 vpliva na Zavarovalno skupino Sava?

Tako kot vsi drugi smo na začetku pandemije, ob zaprtju države in ekonomije (lock-down), morali zelo hitro prilagoditi organizacijo dela in ključne procese. Čez konec tedna, 14. in 15. marca, smo organizirali delo na domu in pri tem imeli veliko izzivov, tako z vidika tehnologije kot glede varnosti v naših informacijskih sistemih, stabilnosti povezav in podobno.

Naš cilj je bil, da smo enako operativni v vseh segmentih na ravni skupine, torej tako v Savi Re kot v drugih odvisnih družbah v Sloveniji in tujini. Zelo hitro in uspešno smo se prilagodili novi realnosti, tako da lahko izrazim zadovoljstvo in pohvalo ter veliko zahvalo vsem sodelavcem. Ko so se začeli ukrepi sproščati, je bilo lažje. Zdaj delamo delno v pisarni, delno od doma, in glede na razmere predvidevamo, da bomo ta hibridni način do nadaljnjega še kar ohranjali.

Drugo področje, ki ga želim poudariti, je zelo aktivna komunikacija z vsemi našimi zaposlenimi v skupini. Spodbujali smo samozaščitno ravnanje in bili pri tem v skupini zelo uspešni: okužb je bilo malo in hitro smo jih omejili.
 

Kaj pa poslovanje?

V pomladnih mesecih je zavarovalniški panogi šlo v prid dejstvo, da je bilo na cestah zelo malo prometa in kot posledica tudi manj škodnih dogodkov. Tako smo si delno olajšali izhodišče za prihajajoče obdobje, ko lahko pričakujemo padec BDP in s tem zmanjšanje maloprodajne potrošnje ter investicijske aktivnosti gospodarstva do te mere, ko se to utegne dolgoročno izraziti tudi v manjših prihodkih v zavarovalni panogi. Seveda so nekatere zavarovalne vrste bolj izpostavljene kot druge.

Kratkoročno so turistična, nezgodna in življenjska zavarovanja upadla, medtem ko pri premoženjskih nismo zaznali velikih premikov. Generalno gledano je zavarovalništvo v primerjavi z drugimi deležniki v finančni panogi in gospodarstvu vse skupaj razmeroma dobro preneslo.
 

Kako pa ste se s poslovnega vidika odzvali na nove razmere?

Poskušali smo čim bolj olajšati sklepanje zavarovanj, likvidiranje škod itn. Hitro smo uveljavili alternativno komunikacijo s strankami in v polni meri omogočili poslovanje na daljavo. Zelo uspešno smo uvedli elektronski podpis, videoidentifikacijo na daljavo, strankam smo ponudili več ugodnosti, podaljšanih in nadgrajenih kritij, popustov za lojalne stranke z dobro boniteto. Ugotavljam, da smo kot panoga ravnali družbeno odgovorno in po najboljših močeh poskušali pomagati posameznim segmentom v družbi.


 

Zdravstveni sistem bo covid-19 drago stal. Tudi v smislu, da drugi bolniki kasneje pridejo do zdravnika, manj je odkritih bolezni ... Ali se bo to odrazilo pri vas?

Najverjetneje se bo zaradi covida potreba po zdravstvenih storitvah dolgoročno povečala. Razumemo, da bo država namenila precejšnja sredstva za dodatno skrajševanje čakalnih vrst. Kar pa zadeva nas – pred kratkim smo skupaj z Zavarovalnico Triglav razširili nabor dejavnosti tudi v zdravstvene storitve in menimo, da smo kot odgovorni lastniki enega največjih ponudnikov zasebnih zdravstvenih storitev v Sloveniji, to je Diagnostičnega centra Bled (DCB), na pravi strani. Storitve bo DCB opravljal po najboljših močeh in tako odgovorno podpiral celoten sistem javnega zdravstva, skupaj s koncesionarji.
 

Ste zadovoljni s poslovanjem v letošnjem prvem polletju?

Z veseljem, a vseeno z nekaj previdnosti glede dolgoročnih napovedi lahko rečem, da smo zadovoljni. Rezultati nam dajejo dodaten kapitalski amortizer stabilnosti za negotovo obdobje, ki nas čaka. Slovenija, kot druge države v svetu, bo letos imela padec BDP in upamo, da bo odboj hiter, a jamstva za to ni. Tako da v luči prihodnjih tveganj na dobre rezultate gledamo z nekoliko večjim olajšanjem.

Generalno gledano smo kot skupina v prvem polletju ustvarili 314 milijonov evrov prihodkov, realizirali smo 372 milijonov evrov kosmatih premij, donosnost našega naložbenega portfelja je bila 1,5-odstotna, izkazali smo dobiček dobrih 32 milijonov evrov, kar na letni ravni pomeni več kot 14-odstotno donosnost kapitala. V teh podatkih se močno izraža enkratni učinek konsolidacije Vite, saj smo imeli izreden dohodek zaradi tako imenovane odprave slabega imena oziroma pozitivne razlike med pošteno in nabavno vrednostjo Vite. In to je dodaten dobiček na ravni skupine, ki smo ga vknjižili v prvem polletju.


 

Kaj pa to pomeni v številkah, koliko je k rezultatom prispevala dokončna priključitev življenjske zavarovalnice NLB Vita v maju?

Če odštejemo učinke Vite, je skupina imela za približno osem odstotkov več dobička, kot smo ga dosegli v primerljivem obdobju lani, in to ocenjujemo kot dobro, z učinki Vite pa je dobiček narasel za 43 odstotkov. Zasluga v organskem delu gre predvsem zelo dobremu poslovanju Zavarovalnice Sava pri premoženjskih zavarovanjih, še posebej avtomobilskih, smo se pa tudi še bolj osredotočili na zniževanje stroškov.

Naše družbe zunaj Slovenije so ustvarile manj prihodkov, tudi na pozavarovanju je bilo nekaj večjih škod, tako da tu še imamo nekaj izzivov, kako dobičkonosnost vrniti na ciljno raven. Do konca leta načrtujemo, da bo skupina ustvarila več kot 50 milijonov dobička.
 

Ste pa zaradi pandemije in priključitve Vite čez poletje pripravili rebalans letnega načrta za leto 2020 in strateških načrtov. Kakšna so vaša pričakovanja?

Kratkoročno imamo nekoliko manj skrbi kot dolgoročno. Enkratni pozitivni učinek Vite, ki je med večjimi družbami v skupini in smo z njo podvojili tržno navzočnost na področju življenjskih zavarovanj v Sloveniji, bo naš amortizer, če bomo imeli na trgih zunaj Slovenije padec.



Bolj nas skrbi pogled nekoliko bolj naprej: kako se bosta na prihajajočo krizo odzvala gospodarstvo in potrošnja prebivalstva. Pri tem je zelo pomembna vloga države, ki bo s stimulativnimi ukrepi poskušala pomagati gospodarstvu, da zažene nove investicije. V Zavarovalni skupini Sava pričakujemo, da bomo ne glede na vse do konca našega strateškega obdobja v letu 2022 dosegli približno enake cilje, kot smo si jih postavili pred covidom-19.
 

Kaj pa je Zavarovalna skupina Sava pridobila z nakupom življenjske zavarovalnice Vita?

Vita je za našo skupino pomembna z več vidikov. Z njenim nakupom postajamo pomemben igralec na področju življenjskih zavarovanj v Sloveniji. Drugič, Vitin poslovni model je zelo vezan na NLB in je dobro razvit ter procesno, poslovno in stroškovno učinkovit. Odgovarja na našo strateško željo povečevati prodajo naših zavarovanj prek bančnih mrež (t. i. bancassurance). Tretji vidik pa je finančni.

Lani konec leta smo se prek podrejenega dolga na mednarodnih trgih zadolžili za 75 milijonov evrov in z nakupom Vite kapital hitro naložili v zavarovalnico, zaradi česar imamo optimalne učinke pri upravljanju naše kapitalske ustreznosti. Ta je še vedno nadpovprečno visoka ravno zato, ker smo podrejeni dolg investirali v svojo osnovno dejavnost. In nenazadnje smo tako tudi dodatno diverzificirali svoj portfelj zavarovalnih vrst.
 

Bonitetna hiša Standard & Poors je Zavarovalni skupini Sava avgusta ponovno podelila oceno A …

Ohranitev dolgoročne bonitetne ocene kreditne sposobnosti in finančne moči Save Re in Zavarovalnice Sava v rangu A s stabilno napovedjo smo po tihem pričakovali. Zavarovalni skupini Sava daje močno bonitetno oceno predvsem izjemno visoka kapitalska robustnost, ki je odporna proti marsikateremu šoku. Zadnji dokaz za to je bil popravek na finančnih trgih konec prvega četrtletja, trgi so zelo zanihali, a je to minimalno vplivalo na naše poslovanje.

Eden od dejavnikov stabilnosti je tudi naša konservativna politika nalaganja finančnih sredstev in, zelo pomembno, močen tržni položaj Zavarovalnice Sava v Sloveniji, kar nam prinaša visoko dobičkonosnost. In nenazadnje, imamo dobro pozavarovalno zaščito, kjer zelo jasno omejujemo največje možne izgube pri določenih škodnih dogodkih. Splet poslovnega modela, finančne stabilnosti in investicijske politike nam daje to zelo močno bonitetno oceno.
 

Zanimivo, kako ob nakupih podjetij sklepate partnerstva. V primeru Vite z NLB, omenili ste že tudi skupno naložbo z Zavarovalnico Triglav v Diagnostični center Bled. Zakaj takšna partnerstva, kako se obnesejo?

Slovenija je majhno gospodarstvo, zato je treba delati skupaj, če hočemo narediti velike stvari, in verjamem, da tako menijo tudi moji kolegi v drugih družbah. V primeru DCB smo se s Triglavom strinjali, da s skupno naložbo ne posegamo v našo konkurenčno sfero ponujanja zavarovanj in da bomo, če združimo moči, lahko uspešneje kandidirali za nakup DCB.



Verjamem v partnerstva znotraj panoge, kjer je to dopustno z vidika varstva konkurence, in tudi v partnerstva z različnimi distributerji, od agencij do zastopnikov in drugih kanalov, predvsem bank, kjer je možno tržiti zavarovanja ter povezane storitve. Slovenija je majhna in partnerstva podpiram ter si jih želim še več.
 

Kaj je bil namen vstopa v panogo zdravstvenih storitev?

Videli smo poslovno priložnost, da del sredstev investiramo v odličnega ponudnika zdravstvenih storitev in s tem v prihodnosti povečamo donose. Zdravstvena dejavnost ima dolgoročno perspektivo. Velja poudariti, da je DCB neodvisen pri tem, kakšna partnerstva in poslovne odnose sklepa. Mi nanj gledamo kot na naložbo z dobrimi možnostmi za organsko rast.
 

V nalogah za letos ste med drugim navedli digitalno preobrazbo. Kaj načrtujete in kako bodo to občutile stranke?

To strateško obdobje sloni na treh vsebinskih stebrih. Digitalna preobrazba in preobrazba ključnih informacijskih sistemov sta med seboj zelo soodvisna. V minulih letih skupina ni veliko vlagala v posodobitev tehnoloških sistemov, razumljivo, prioritete so bile drugje. Zdaj pa je v fazi konsolidacije, kapitalsko robustna, ima stabilne poslovne modele, in če bomo hoteli ostati konkurenčni, moramo pospešeno vlagati.

Potrebujemo fleksibilnejšo tehnologijo, da se bomo lahko odzivali na potrebe trgov, ki se izražajo na primer v novih prodajnih poteh, kibernetski varnosti, varstvu osebnih podatkov, fleksibilnejših produktih, osredotočenosti na posameznika, na njegove potrebe v prostoru in času. S prenovo informacijskih sistemov bomo postavili stranko v središče, zagotovili ji bomo 360-stopinjsko obravnavo, jo spremljali celoten življenjski cikel in ji ponujali storitve v skladu s trenutnimi potrebami ter priložnostmi za stalno nadgrajevanje odnosa.



Želimo, da nas stranka sprejme kot partnerja v svojih pomembnih življenjskih situacijah, kot nekoga, ki odgovarja tako na potrebe po široki paleti zavarovanj kot po asistencah, pokojninskih zavarovanjih, naložbenih varčevanjih. Gradimo nov, sodoben ekosistem, ki bo nagovarjal tudi generacijo, ki zdaj vstopa na trg in je bolj vajena delovati po modernih prodajnih poteh. Tako nameravamo dolgoročno ne samo braniti, ampak krepiti svoj tržni položaj.
 

Kot ste zapisali v rebalansu, boste nadaljevali prevzemne aktivnosti v dejavnostih in na trgih, kjer že delujete, in iskali priložnosti v drugih državah EU. Lahko razkrijete kaj več? Kam se ozirate, kaj vas zanima?

Glede tega je bilo strateško obdobje 2017–2019 kar intenzivno. In preambiciozno bi bilo pričakovati, tako v poslovnem kot finančnem smislu, da bomo nadaljevali s tem tempom. V vseh državah, kjer poslujemo, smo bili zelo aktivni, tako v zavarovalništvu kot zunaj njega, zdaj pa se moramo tehnološko prenoviti, poenotiti rešitve, se kot skupina dokončno konsolidirati in osredotočiti, saj smo veliko večji kot pred tremi leti.

Zaradi tega in tudi zaradi negotovosti, ki jo prinaša covid, osebno menim, da bo intenzivnost prevzemov nekoliko popustila. Še vedno smo osredotočeni na trge, kjer smo že prisotni z zavarovalnicami, pri čemer priložnosti še vidimo na Hrvaškem in v Srbiji, s tržnimi deleži v Sloveniji, Črni gori, na Kosovu in v Severni Makedoniji pa smo zadovoljni.



Če se bodo pojavile priložnosti v bližnjih državah, od njih ne bomo bežali, ampak naš ključni fokus je, da z rastjo skupine, tako organsko kot s prevzemi, ohranjamo visoko kapitalsko robustnost in z ambicijo, da dolgoročno najmanj ohranjamo visoko bonitetno oceno. Pri nakupih gre za zelo premišljene aktivnosti, ne zanimajo nas stvari, kjer bi bili premajhen igralec, saj ekonomija obsega šteje, ne želimo si tudi čezmernega prevzemanja tveganj.

Velja pa še poudariti, da smo se zunaj zavarovalništva s prevzemi okrepili tudi na področju pokojninskega in življenjskega zavarovanja, vstopili smo na trg asistenc, upravljanja vzajemnih skladov. Tako da smo tudi z vidika diverzifikacije portfelja naredili strateško prave poteze. Zdaj se s skupno skoraj tremi milijardami sredstev v upravljanju ter s širokim naborom storitev želimo predvsem kakovostno lotiti tehnoloških izzivov, ki nas čakajo.
 

Kako se razvija področje dodatnih pokojninskih zavarovanj?

Naložbi v pokojninski družbi (Sava Penzijsko v Severni Makedoniji in Sava pokojninska v Sloveniji) se potrjujeta kot pravi odločitvi. Zelo dobro dopolnjujeta naše storitve na področju premoženjskih in življenjskih zavarovanj ter vzajemnih skladov. Mislim, da je Sava Infond, ki smo ga od NKBM kupili pred letom in pol, zelo kakovosten upravljavec vzajemnih skladov v Sloveniji, kar je v preteklosti že dokazal z mnogimi nagradami.



Dolgoleten in kakovostno zgrajen poslovni odnos med Novo KBM in Zavarovalnico Sava – zavarovalnica vgrajuje Infondove sklade v svoja življenjska zavarovanja – je zelo stabilen poslovni model, ki dandanes Savi Infondu omogoča, da kljub krizi dokaj uspešno prodaja svoje produkte. Upamo, da bomo na tem področju ohranili tržni delež ali ga celo okrepili, saj se je s pridružitvijo Abanke Novi KBM odprl širši prodajni kanal. Seveda pa si Sava Infond prizadeva odpirati skupaj z Zavarovalnico Sava tudi nekatere dodatne bančne kanale.
 

Veliko je govora o Slovencih kot vlagateljih. Tako v investicijskih skladih kot v produktih za varčevanje za starost imamo manj sredstev kot na finančno razvitih trgih ...

Menim, da bi država morala regulatorno poseči v segment pokojninskih zavarovanj na način, da bi še bolj spodbujala tako podjetja kot posameznike, da čim več varčujejo za jesen življenja. Pobud iz panoge za reformo drugega in tretjega pokojninskega stebra je bilo že kar precej in za to se bomo zavzemali tudi v prihodnje.

Generalno gledano smo Slovenci konservativni, vendar menimo, da so trenutne zgodovinsko nizke obrestne mere in pričakovanje, da bodo banke prej ali slej začele uvajati ležarino na sredstva, ki jih hranimo pri njih, odlična spodbuda za razmislek o alternativah, ki jih ponuja tudi naša skupina.