Ljubljana – Gospodarstveniki še predobro vedo, da je za uspeh potrebno biti izviren, drzen in inovativen, saj so prav inovativni projekti osnova razvoja. In prav inovativnost, digitalizacija in okoljske spremembe so danes izzivi, s katerimi se sooča industrija.
Četrta industrijska revolucija na krilih digitalizacije in robotike občutno spreminja okolje in s tem tudi način delovanja gospodarstva, med drugim na srečanjih z gospodarstveniki poudarja tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in dodaja, da lahko podjetja, ki so pripravljena na uvedbo novih tehnologij, kot so umetna inteligenca ali blockchain tehnologije, dosežejo velike konkurenčne prednosti pred tekmeci. In prav pri inovativnosti si podjetniki, kot izpostavljajo, želijo vzpostavitev okolja za domače in tuje talente.
Podpora inovativnosti
Slovenija je sicer tako na Bloombergovi lestvici (med 60 državami) inovativnosti kot tudi na lestvici najbolj inovativnih držav na svetu 2019 (Global Innovation Index), ki jo objavljata
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in
poslovna šola Insead, zasedla 31. mesto. Na vrhu zadnje lestvice 129 držav ostaja Švica, sledijo pa ji Švedska, ZDA, Nizozemska, Velika Britanija, Finska, Danska, Singapur, Nemčija in Izrael. Oblikovalci lestvice so sicer izpostavili, da področje inovacij v času upočasnitve gospodarske rasti cveti, a se hkrati pojavljajo novi izzivi kot so protekcionizem ter da se vlaganje v inovacije, predvsem v nekaterih najbolj razvitih gospodarstvih, povečuje počasi ali pa sploh ne.
Talum ima tudi lasten raziskovalno-inovacijski center, v katerem v sodelovanju z zunanjimi partnerji razvija proizvode, materiale in tehnološke rešitve. FOTO: Tadej Regent/Delo
V Sloveniji gospodarsko ministrstvo spodbuja raziskave, razvoj in inovacije preko različnih ukrepov na devetih področjih strategije pametne specializacije, poleg tega pa povezuje podjetja, raziskovalne organizacije, državo in druge deležnike ter podjetjem zagotavlja (ne)povratna sredstva za financiranje naložb v razvoj, raziskave, digitalizacijo in inovacije.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa je prav ta teden že sedemnajstič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih, ki predstavljajo tudi promocijo inovativnosti v Sloveniji. GZS pod blagovno znamko Inovativna Slovenija pokriva celoten proces podpore inovativnosti, od ideje in razvoja, preko zaščite intelektualne lastnine, povezovanja s partnerji do umestitve inovacije na mednarodne trge in promocije inovacij.
Inovativnost kot ključni proces delovanja
Tudi eden izmed 15 največjih izvoznikov v Sloveniji,
podjetje Talum, ki proizvede več kot 140.000 ton aluminijastih proizvodov letno, se dobro zaveda, da mora biti, če želi obdržati mesto med energijsko najučinkovitejšimi proizvajalci primarnega aluminija na svetu, vedno korak pred drugimi. Od leta 2013 se tako v okviru profesionalne inovativne dejavnosti prijavljajo tudi na razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj inovacijam v podravski regiji Štajerske gospodarske zbornice. V svoji regiji so prejeli že kar nekaj zlatih, srebrnih, bronastih in drugih priznanj. Letos pa so Talumovci prejeli bronasto priznanje za procesno inovacijo »Napredno izsekovalno orodje za proizvodnjo rondelic«, priznanje za prispevek na področju inovativnosti za kombinirano procesno/produktno prijavo »Izboljšan material in napredna tehnologija obdelave za aluminijast nosilec avtomobilskega kolesa« ter posebno priznanje za inovacijski izziv 2019 – Inovacije razvite v sodelovanju z raziskovalno organizacijo »Trajnostni proces pridobivanja Al-zlitin z elektroliznim procesom«. S slednjim so se uvrstili na nacionalno raven inovacijskega razpisa GZS.
Inovativnost je postala rdeča nit našega prestrukturiranja in tako ključni proces ter vrednota našega delovanja, poudarja skrbnica inovativne dejavnosti v Talumu Vesna Košir. FOTO: Arhiv Taluma
V Skupini Talum je inovativnost pomemben del poslovne strategije, še posebej od leta 2012, ko so stopili na pot prestrukturiranja z inovativnostjo. Tako v lastnem raziskovalno-inovacijskem centru v sodelovanju z zunanjimi partnerji razvijajo proizvode, materiale in tehnološke rešitve. »Inovativnost je postala rdeča nit našega prestrukturiranja in tako ključni proces ter vrednota našega delovanja,« pojasnjuje skrbnica inovativne dejavnosti v Talumu
Vesna Košir. Tudi najvišje vodstvo skupine, ki je oblikovalo strategijo prestrukturiranja, vztrajno sledi tem načelom in intenzivno podpira področje inovacij, ne samo z viri, ki jih zagotavlja, ampak tudi z vrednotami, ki jih pooseblja.
Ker je inovativnost postala del strategije, tudi statistično beležijo in merijo kazalnike uspešnosti, med katerimi so na primer glavni trije kazalniki število predlogov na zaposlenega, število predlagateljev predlogov in število tehničnih izboljšav
(glej graf). »Od leta 2013, ko smo si zadali cilj 0,6 predloga na zaposlenega, smo cilj z leti zviševali na letošnjo raven, ko si želimo, da vsak zaposleni poda vsaj en predlog. V zadnjih letih smo zaposlili več kot 200 novih sodelavcev, zato se nam posledično povečuje tudi število predlogov,« pravi Koširjeva.
predlogi
Sistem neprestanega izboljševanja
V Talumu neprestano izboljšujejo tehnologijo, delovne procese, posodabljajo proizvodnjo, dnevno iščejo svoje mesto na trgu, ustvarjajo boljši proizvod in iščejo izvirnejše tržne poti. Zdaj že lahko trdimo, pravi Vesna Košir, da je kultura inoviranja v Talumu neločljivo prepletena z našim vsakdanjim delom. »Zavedamo se, da spodbujanje inovativnosti ni samo sebi namen, ampak ima zelo jasen cilj – spremembe in rast. Ponotranjili smo dejstvo, da ni izdelka, storitve ali procesa, ki ga ne bi bilo mogoče izboljšati. Da je bolj kakovosten, da za proizvodnjo porabimo manj energije oziroma naravnih virov, da imamo nižje stroške, da človeku, ki ga izdeluje, olajšamo delo, da kupcu ponudimo nekaj več in tako z njim zgradimo dolgoročnejši odnos.«
Talumova inovacijska infrastruktura je razdeljena na tri področja
(glej infografiko): množično inoviranje zaposlenih, profesionalna inovativna dejavnost in podjetniške ideje. Tako so tudi vzpostavili sistem redne inovativne dejavnosti, v okviru katerega lahko zaposleni podajajo inovacijske predloge skozi vso leto in akcijo »Upam si!«, kjer vsako leto v spomladanskih mesecih zbirajo inovativne ideje na razpisano temo.
Enkrat letno pa inovativne prispevke in dosežke tudi nadgradijo, in sicer na Dnevu inovativnosti, tokrat bo ta 8. oktobra. Delovni dan bodo začeli s skupno sejo poslovnega odbora, sveta zaposlenih, sveta delavcev, sindikata in odbora za inovativno dejavnost. Nadaljevali bodo z inovativno malico, kreativnimi delavnicami z otroci iz bližnjih osnovnih šol ter posebnimi predstavitvenimi aktivnostmi za zaposlene. Na koncu vedno podelijo še priznanja in predstavijo zanimive goste, ki so inovatorji na svojem področju. Med drugim so tako že prisluhnili Petru Florjančiču, Igorju Akrapoviču, Matjažu Kormanu, Ivu Boscarolu, letos pa jih bo motiviral Alen Kobilica.
infrastruktura
Vsi odobreni predlogi tudi finančno nagrajeni
Množično inoviranje zaposlenih je, kot pojasnjuje skrbnica inovativne dejavnosti, temelj procesa nenehnih koristnih predlogov in omogoča, da v neposrednem okolju prepoznajo in nadgradijo tiste sestavine, ki pomembno vplivajo na učinkovitost, kakovost, varnost in zdravje, ravnanje z okoljem, stroške itd. posameznega procesa. »Koristen predlog je inovacijski predlog, za katerega ni možno izračunati pričakovane gospodarske koristi in teh predlogov beležimo največ. Vsak predlog je obravnavan in vsi odobreni predlogi so finančno nagrajeni,« pravi Vesna Košir.
Profesionalna inovativna dejavnost je usmerjena v realizacijo tehničnih izboljšav, razvoj novih proizvodov in tehnologij ter razvoj novih programov in dejavnosti, pa tudi v netehnološke inovacije na področju osnovnih in podpornih procesov. Na razvoj tehničnih izboljšav v podjetju so še posebej ponosni, saj v zadnjih petih letih po besedah Koširjeve beležijo izjemne zamisli in rešitve, za katere so izračunali tudi gospodarske koristi.
Talum, ki proizvede več kot 140.000 ton aluminijastih proizvodov letno, se dobro zaveda, da mora biti, če želi obdržati mesto med energijsko najučinkovitejšimi proizvajalci primarnega aluminija na svetu, vedno korak pred drugimi. FOTO: Tadej Regent/Delo
Spodbujanje sodelavcev in pomoč pri predlogih
V okviru sistema inovativne dejavnosti deluje tudi odbor za inovativno dejavnost, ki je sestavljen iz skrbnikov inovativne dejavnosti po posameznih poslovnih enotah/družbah/službah in strokovnih sodelavcih kot podpora. »Odbor za inovativno dejavnost vodim jaz kot skrbnica inovativne dejavnosti. To pomeni, da skrbim za razvoj in vzdrževanje sistema inovativne dejavnosti v Skupini Talum, promocijo inovativnega delovanja v delovnih okoljih, spodbujam sodelavce in pomagam pri pripravi inovativnih predlogov, skrbi za sistem poročanja, pripravo poročil in drugih gradiv,« svoje zadolžitve pojasnjuje Vesna Košir.
Komentarji