Obnova Ukrajine kot priložnost za slovensko in hrvaško gradbeništvo

Uvod v tretji panel na temo Priložnosti za gradnjo – program obnove Ukrajine 2022–2032 sta imela dr. Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter Alexander Petritz, vodja tima ISD Inštituta za strukturni razvoj Republike Avstrije, ki se je tudi pridružil sodelujočima na okrogli mizi, in sicer Simonu Savšku, vodji predstavništva Skupine EIB v Sloveniji, ter Janezu Škrabcu, direktorju podjetja Riko.

V Bruslju že govorijo o »novem Marshallovem načrtu« in stotinah milijard evrov, ki se bodo stekle v delo obnove uničene infrastrukture in stanovanjskega fonda države z več kot 40 milijoni prebivalcev in površino 603.000 kvadratnih kilometrov, je dejal Jože P. Damijan. Velike korporacije že zasedajo izhodiščne položaje, a postavlja se vprašanje, kaj to pomeni za nas. Kakšne poslovne priložnosti se odpirajo našim gradbenim podjetjem? Kaj bo s cenami materialov, ko se nenadoma odpre na tisoče gradbišč? Kdo bo delal velike projekte na Hrvaškem in v Sloveniji, ko je vsa evropska gradbena operativa zaposlena na vzhodu Evrope?

In kje je priložnost za slovensko in hrvaško gradbeništvo in industrijo? Jože P. Damijan je predstavil tri različne ocene stroškov povojne obnove Ukrajine. Prva ocena znaša 750 milijard dolarjev v obdobju od 2023–2032 po ocenah nacionalnega načrta za obnovo Ukrajine iz julija 2022. Ta program so pogledali in zmanjšali omenjeno oceno na 349 milijard dolarjev v obdobju od 2023–2032 po ocenah Svetovne banke, evropske komisije in ukrajinske vlade iz avgusta 2022. Tretja ocena pa predvideva 410 milijard dolarjev za obdobje od 2023–2032 po ocenah dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije WIIW iz novembra 2022 (The Vienna Institute for International Economic Studies).

Ocena stroškov povojne obnove Ukrajine med drugim predvideva od 60 do 65 milijard dolarjev za najnujnejše zadeve in odpornost, za obnovo v letih od 2023 do 2025 potrebujejo več kot 300 milijard dolarjev, za modernizacijo (2026–2032) pa več kot 400 milijard dolarjev, kar skupaj znaša več kot 750 milijard dolarjev. Od tega naj bi iz tujine dobili 500 milijard dolarjev, iz Ukrajine in iz javno-zasebnih sredstev pa 250 milijard.

Po drugi oceni naj bi glede na strukturo za energetiko potrebovali 130 milijard dolarjev, za transport od 120 do 160 milijard, za stanovanja več kot 150 milijard in za družbeno infrastrukturo od 30 do 35 milijard, kar skupaj znaša od 430 do 475 milijard dolarjev.

Hitra ocena škode in potreb v Ukrajini (RDNA) pa predvideva skupaj 212 milijard dolarjev, in sicer deset milijard za energetiko, 74 milijard za transport, 69 milijard za stanovanja, 45 milijard za družbeno infrastrukturo in 14 milijard za komunalno infrastrukturo.

Ocena uničene infrastrukture

Podatki glede na stanje iz junija 2022 kažejo naslednji obseg uničene infrastrukture: 8699 kilometrov avtocest, hitrih cest in drugih državnih cest, 7619 kilometrov regionalnih in vaških cest, tri milijone kvadratnih metrov mostov na državnih cestah (okoli 3000 mostov), 428.470 kvadratnih metrov mostov na lokalnih cestah, 1119 kilometrov železnic, 93 železniških postaj, 63.072 kvadratnih metrov železniških mostov, 9473 kilometrov komunalnih cest in 16 letališč. In kot je dodal Jože P. Damijan, se je stanje poslabšalo v zadnjih devetih mesecih zaradi ciljanih napadov na kritično infrastrukturo (energetika, preskrba z vodo, transportna infrastruktura).

Potrebe sredstev za obnovo se bodo še povečale, saj je bila ocena narejena avgusta lani.

In kje so priložnosti

Pomembno je, da naj bi države donatorice poskušale vezati sredstva na pridobivanje poslov za svoja podjetja ali pa na primer za donacijo mostov itd.

Kje pa so priložnosti za slovensko in hrvaško gradbeništvo in industrijo? Po predvidevanjih naj bi se desetletno obdobje obnove predvidoma začelo v letu 2024, za to pa naj bi bilo namenjenih več kot 350 milijard dolarjev.

Kot pravi Damijan, so to priložnosti tako za gradbeništvo, spremljajoče dejavnosti ter industrijo materialov in komponent. Članice EU bodo sodelovale z donacijami pri obnovi. Po njegovih besedah pa je potrebna vezava participacije pri obnovi z deležem participacije pri financiranju obnove. Za uspešen nastop na razpisih pa je potrebno oblikovati mednarodne konzorcije z renomiranimi velikimi partnerji, pri čemer so slovenska in hrvaška podjetja lahko uspešni partnerji oziroma dobavitelji.

Obnova Ukrajine postaja največje gradbišče na svetu

Moderatorka okrogle mize dr. Sandra Damijan, predavateljica na ljubljanski ekonomski fakulteti, je uvodoma poudarila, da je po ocenah Kijevske šole ekonomije vojna uničila za najmanj 127 milijard evrov državnih zgradb in druge

infrastrukture. Desetletni plan predvideva za obdobje 2023–2025 več kot 300 milijard evrov za investicije ter v obdobju od 2026 do 2032 več kot 400 milijard evrov za investicije. Predvideva pa 850 obsežnih projektov in za 750 milijard evrov investicij.

Alexander Petritz je poudaril, da že 35 let delajo na rekonstrukcijah. Dodal je, da smo pri obnovi Ukrajine šele v nulti fazi; prva faza predvideva dostavo zdravil in druge pomoči, pomoč Rdečemu križu, druga faza obnova bolnic itd., tretja faza pa obnova institucionalnih zadev.

Direktor podjetja Riko Janez Škrabec pa je dodal, da je Ukrajina njihovo veliko tržišče, kjer imajo že vrsto let tudi svoje predstavništvo. Danes imajo nekaj projektov na področju ekologije in energetike, delajo v Lvovu (projekt financirala EBRD) elektrarno, ki bo izkoriščala mulj (kogeneracija), v Žitomiru delajo napravo za pripravo pitne vode itd. Ko govorimo o elektroenergetski obnovi Ukrajine, pa meni, da lahko na primer slovensko-hrvaško znanje pripravi projekt hidroelektrarn. Tudi Petritz se je strinjal, da imamo veliko know-howa, ki ga moramo izkoristiti.

Tri prednostne naloge

Kot pravi Sandra Damijan, so prednostne naloge rekonstrukcija in modernizacija zgradb in infrastrukture (150 do 250 milijard evrov; 103 projekti in aktivnosti); razširitev logističnih in prometnih objektov (letališče, železnice, ceste, pristanišča) in njihova integracija z EU (120 do 160 milijard evrov; 145 projektov in aktivnosti) ter energetska neodvisnost in razvoj zelene energije (130 milijard evrov; 21 projektov in aktivnosti). Poleg tega pa še zagotovitev pristopa financiranja skozi zavarovanja, jamstva za kredite in druge programe (75 milijard evrov; 21 projektov in aktivnost); podpora visokotehnološkim in drugim potencialno hitro rastočim gospodarskim sektorjem (50 milijard evrov; 34 projektov in aktivnosti).

Sandra Damijan je naštela še nekaj primerov, danski droni so mapirali vso bombardirano strukturo, podatki pa se uporabljajo za pripravo ponudb za pogodbe o poslovanju. Nemčija je napovedala ustanovitev fondov za zavarovanje vlaganj z nadomestili za potencialne finančne izgube v primeru prekinitev projektov. Francija hoče ponuditi državna jamstva podjetjem, ki bodo delala v Ukrajini. Tako bo na primer Matière zgradi 30 plavajočih mostov, Mas Seeds in Lidea pa zagotavljajo semena za kmetovalce. Poleg tega bo BlackRock svetoval Kijevu kako strukturirati sklade za obnovo države.