Kakšne so potrebne investicije v železniško infrastrukturo

Drugi panel na slovensko-hrvaškem poslovnem forumu v Opatiji na Hrvaškem, ki sta ga organizirali medijska hiša Delo in  hrvaški dnevni časopis Jutarnji list, je bil namenjen investicijam v železniško infrastrukturo.

Slovenija in Hrvaška imata devet skupnih projektov

Uvod v panel je imel Richard Krammer, direktor GrECo Specialty GmbH in vodja GrECo skupine za tveganja v gradbeništvu in nepremičninah, ki je med drugim poudaril, da je po svetu za 6,1 trilijonov dolarjev vlaganj v železniško infrastrukturo. In kar 77 odstotkov vlaganj je iz javnih sredstev, 22 odstotkov iz javno-zasebnih partnerstev in en odstotek zasebnih vlaganj. Pri tem je izpostavil pomembnost zavarovanja projektov in pri tem navedel različne primere nesreč, ki so se zgodili po svetu. Številke kažejo na različne vzroke nesreč, ki se lahko zgodijo. Na podlagi zavarovalnih primerov so vzroki za nesreče naravne nesreče (22,3 odstotka), požari/eksplozije (16,1 odstotka), napačna konstrukcija (7,6 odstotka), slab material (19,2 odstotka) in napačna izvedba (12,6 odstotka).

O vprašanju modernizacije železniške infrastrukture na Hrvaškem in ali so se kje zmotili, pa je govoril rektor Univerze v Zagrebu Stjepan Lakušić. Katera dela opravlja projektant in nadzorni inženir na železniških infrastrukturnih projektih, je predstavil Marko Vajdić, svetovalec v podjetju DB Engineering & Consulting GmbH. Damir Šoštarić, direktor direktorata za EU-sklade in strateško načrtovanje na ministrstvu za pomorstvo, promet in infrastrukturo, pa je predstavil najpogostejše pomanjkljivosti projektne dokumentacije, ki se pripravlja za financiranje iz evropskih sredstev, o inovativnih tehnologijah v funkciji pametne železniške infrastrukture je govoril prof. dr. Tomislav Josip Mlinarić, redni profesor na Prometni fakulteti v Zagrebu.

Na Hrvaškem 25 velikih projektov

Zatem je sledila razprava, na kateri so sodelovali‎ Petar Glavaš, član uprave družbe ENNA Transport, Tomislav Rosandić, predsednik uprave družbe Dalekovod, Željko Ukić, predsednik uprave HŽ Potniški promet, Ivan Kršić, predsednik uprave HŽ Infrastruktura, ter mag. Marko Trampuž, direktor Kolektor Construction.

Na Hrvaškem se desetletja ni vlagalo v železnice. Ukić je na vprašanje, kako hitri so hrvaški vlaki, dejal, da je povprečna hitrost 45 kilometrov na uro, v evropskih državah pa 70 kilometrov na uro. Tudi potniški promet, ne samo tovorni, ima perspektivo.

Ivan Kršić, predsednik uprave HŽ infrastruktura, je povedal, da imajo na Hrvaškem trenutno 25 velikih projektov, od tega se jih 16 financira z evropskimi sredstvi. HŽ infrastruktra je trenutno največji porabnik EU sredstev v prometnem sektorju na Hrvaškem. Opozoril pa je na dolgotrajne postopke za pridobivanje dovoljenj, reševanje lastniških vprašanj in postopki javnih naročil, kjer je veliko pritožb, pogosto pa so te neosnovane. Glede pritožb v javnem naročanju je Marko Trampuž direktor Kolektor Construction, povedal, da je v postopkih javnih naročil v Sloveniji manj pritožb kot pred nekaj leti.

FOTO: Delo