Novih kamnolomov ni, mineralne surovine bodo dražje

Tudi v začetku tega leta se gradbeni material draži; januarja je bil dražji za dober odstotek kot mesec prej. So se pa cene umirile, potem ko smo doživeli dva cenovna skoka, enega leta 2021 in drugega po začetku vojne v Ukrajini lani. Predstavniki gradbene panoge so sicer še vedno kritični do tega, kako podražitve rešujejo državni naročniki.

»Cene gradbenih materialov so se letos malce umirile, a so še vedno višje za 15 do 20 odstotkov glede na lani,« pravi Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS: »Cene nekaterih materialov se umirjajo, denimo lesa in izolativnih materialov. Ne moremo pa reči, da gre za trajen trend, saj je to odvisno od dogajanja v svetu. Po drugi strani so pod cenovnimi pritiski predvsem materiali, ki jih predelujejo energetsko intenzivne panoge, kot so jeklo, cement, keramika. Cene slednjih pa so še vedno nestabilne.«

Tudi statistični podatki kažejo, da so se cene umirile, potem ko smo v zadnjih dveh letih občutili dva skoka cen. Direktor ene od slovenskih železokrivnic nam je denimo povedal, da se je cena armaturnega železa precej znižala, a da je nabava tega še vedno zahtevna, saj so še možni večji cenovni premiki.

GradbeniMaterial Foto Dk Igd

Raste tudi cena dela

Tudi Kristian Ravnič, član uprave Pomgrada, pravi, da so cene gradbenega materiala trenutno stabilnejše, še vedno pa raste cena delovne sile.

Na višje gradbene stroške namreč poleg višjih cen materiala vpliva tudi višja cena dela. Tako so bili gradbeni stroški za nova stanovanja v lanskem tretjem četrtletju za 3,2 odstotka višji kot v četrtletju pred tem in za deset odstotkov višji kot tretje četrtletje leta 2021. K povišanju so res bolj prispevali višji stroški gradbenega materiala, ki so se na četrtletni ravni povišali za 2,3 odstotka, na letni pa za slabo petino. Stroški dela pa so se na četrtletni ravni povišali za 4,2 odstotka in za dober odstotek na letni ravni.

S povišanjem minimalne plače letos je pričakovati, da se bodo stroški dela še povišali. K dvigu pa prispeva tudi pomanjkanje delavcev v gradbeništvu, tako da je povpraševanje po delavcih večje od ponudbe.

GradbeniStroskiNovaStanovanja Foto Dk Igd

Zakonodaja onemogoča nove gramoznice in kamnolome

Ob tem pa Ravnič pričakuje rast cen mineralnih surovin, potrebnih za izvajanje predvsem infrastrukturnih projektov: »Zakonodaja v praksi onemogoča odpiranje novih gramoznic in kamnolomov. Že danes se velik del tega materiala pripelje iz tujine, kar pa zaradi večjih stroškov prevoza in zmanjšane konkurence pri ponudnikih dviguje cene.« Spremembe cen ostalih materialov je zaradi odvisnosti od nepredvidljivih razmer na evropskem trgu težje napovedati, še dodaja.

Na gibanje cen materialov bodo tako vplivali gospodarsko stanje v Evropi in svetu, predvsem na Kitajskem, vpliv inflacije in višjih obrestnih mer na naročila, vojna v Ukrajini, gibanje cen energentov ... Na višje stroške nekaterih materialov bi lahko vplivalo tudi zapiranje energetsko intenzivne proizvodnje v Evropi zaradi energetske krize. Med drugim je denimo na udaru proizvodnja primarnega aluminija, ki se uporablja v številnih izdelkih, kot so okna in vrata ter tehnologije za zeleni prehod. V Talumu, kjer so že doslej zmanjšali proizvodnjo primarnega aluminija, z začetkom aprila ugašajo vse elektrolizne celice. »Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji niti v Evropi trenutno ni primernih ekonomskih pogojev,« so sporočili iz Taluma. Medtem ko Evropa zmanjšuje proizvodnjo primarnega aluminija, pa je vse več potreb po tem materialu; na leto se namreč povpraševanje poveča za pet do sedem odstotkov.

Gradnja med peklom in nebom

Gradbinci kritični do državnih naročnikov

Medtem predstavniki gradbenih podjetij opozarjajo na težave pri priznavanju dvigov cen pri državnih naročnikih. »Postopki priznavanja dviga cen gradbenih materialov pri državnih investicijah trajajo predolgo. To pomeni, da izvajanje projektov financiramo izvajalci. Naši podizvajalci praviloma povečanih likvidnostnih obremenitev ne prenesejo. Pri določanju upravičene vrednosti podražitev se pravilniki in predpisi praviloma interpretirajo v škodo izvajalcev. Najbolj pereče je, da se kot izhodiščni datum razume podpis pogodbe, ne pa oddaja zavezujoče ponudbe, ko so cene že določene. Med podpisom pogodbe in oddajo ponudbe pa praviloma nastajajo večmesečni zamiki,« pravi Kristian Ravnič.

Gregor Ficko z GZS k temu dodaja, da se je pri nekaterih naročnikih glede priznavanja podražitev gradbenega materiala izoblikovala dobra praksa, pri nekaterih pa žal ne: »Smo nekje na sredini. Bojim se, da ima ponekod politika prste vmes, da torej vpliva na nekatere naročnike, tudi z grožnjami o zamenjavi vodstva, če bi priznavali podražitve gradbenih storitev. Težave so tudi z lokalnimi naročniki, ki imajo manj znanja in izkušenj glede priznavanja podražitev. Največ težav je z dolgoročnimi pogodbami, podpisanimi pred letom 2020. Pred pandemijo covida-19 so bile namreč cene gradbenih materialov opazno nižje.«

Kako zahteve rešujejo državni naročniki?

Naročniki sicer iščejo različne metode za priznavanje cen. Indeksacija GZS je najstarejša in najbolj preizkušena metoda. Ta se uporablja vse od leta 1972, pojasnjuje Ficko.

Na vprašanje, kako z izvajalci rešujejo zahteve za priznanje podražitev, na Darsu odgovarjajo, da gradbene pogodbe vsebujejo valorizacijsko klavzulo, tako da naročnik del, torej Dars, skladno s sklenjenimi pogodbami plačuje valorizacijo.

Na vprašanje, kako z izvajalci rešujejo zahteve za priznanje podražitev, na Darsu odgovarjajo, da gradbene pogodbe vsebujejo valorizacijsko klavzulo, tako da naročnik del, torej Dars, skladno s sklenjenimi pogodbami plačuje valorizacijo. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Na direkciji za infrastrukturo pa odgovarjajo, da vsak prejeti zahtevek za sklenitev aneksa k osnovni pogodbi pregledajo in skrbno preučijo ter nato sprejmejo odločitev glede zavrnitve oziroma odobritve zahtevka: »Razlikovati je treba med pogodbami s klavzulo 'fiksne cene' in pogodbami, pri katerih je način izračuna podražitev določen vnaprej (valorizacijska klavzula).« Pri pogodbah s klavzulo »fiksne cene« velja, da se podražitve obračunajo na podlagi 656. člena obligacijskega zakonika, ki določa: »Če je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Vendar lahko v tem primeru izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov.«

Na direkciji kot izhodiščni datum, na katerega se obračunajo podražitve, upoštevajo datum podpisa pogodbe. Ravnič to označuje za problematično, saj so gradbinci svoje ponudbe lahko pripravili že precej časa pred podpisom pogodbe, vmes pa so se lahko cene materialov opazno zvišale. Na direkciji pojasnjujejo, da po prejemu zahtevka tega strokovne službe pregledajo, preverijo pravilnost izračuna podražitev ter izračun po potrebi uskladijo. Po izpolnitvi pogojev ter uskladitvi izračuna se tako podražitve obračunavajo mesečno glede na dejanske spremembe cen gradbenih materialov in storitev. Večina podražitev se obračunava po tako imenovani indeksni metodi, ki temelji na izračunu podražitev na podlagi indeksov GZS ali statističnega urada, ki se izračunavajo mesečno. Ugotavljanje ustreznosti indeksa je predmet inženirske presoje, pri čemer se upošteva zlasti narava del, so dodali. Direkcija je lani imela slabih 860 milijonov evrov realizacije, od tega je bilo priznanih podražitev za približno pet odstotkov.

Ficko: Gradbena podjetja bi lahko zabredla v težave

Gregor Ficko upa, da se bo to področje uredilo v prvi polovici leta: »Na to smo opozorili tudi ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za gradbeništvo, nimam pa informacij, kaj na tem področju počnejo in kaj preverjajo.« Po njegovem bi bilo treba sprejeti zakon oziroma regulativo, ki bi uredila to področje: »Moramo se vsi pogovoriti, naročniki, država in izvajalci, kaj potrebujemo, in poiskati rešitev. Sedanje stanje namreč ni vzdržno – več kot 80 odstotkov stroškov podražitev nosijo izvajalci, s čimer najedajo svojo bilanco. Če ne bo rešitev, se bo to začelo poznati pri poslovanju najprej malih in srednje velikih podjetij, nato pa lahko tudi pri kakšnem velikem. Ker podjetja danes nosijo večji del bremena podražitev, zmanjšujejo vlaganja v razvoj, s čimer se bo znižala njihova konkurenčnost.«