Medijska hiša Delo danes začenja novo večmesečno poslovno kampanjo Javne investicije v gradbeništvu 2022. Ta se bo v petek, 22. aprila, končala s slovensko-hrvaškim poslovnim forumom v hotelu Kempinski Palace v Portorožu, katerega soorganizator je hrvaški dnevni časopis Jutarnji list.

V poslovni kampanji bomo od danes vsako soboto na rubriciranih straneh predstavljali aktualne tematike s področij javnih investicij v gradbeništvu. Javne investicije so najučinkovitejša spodbuda za gospodarsko rast, saj neposredno povečujejo agregatno povpraševanje. Pomembna je vloga države kot njihove nosilke, pri čemer so pomembni ne le veliki infrastrukturni projekti, ampak tudi manjše investicije. Gradbeništvo je namreč panoga z velikim multiplikativnim učinkom.

Gradbeništvo v Sloveniji z nadpovprečnim prispevkom v gospodarstvu

Med drugim bomo predstavili projekte v Sloveniji in na Hrvaškem ter v širši regiji, pri čemer bomo pogledali, kakšne so lahko sinergije med slovensko in hrvaško gradbeno panogo. Pri tem ne bomo pozabili na ključne izzive v gradbeništvu, kot so digitalizacija, cene surovin, pomanjkanje kadrov in izpopolnjevanje tehničnega znanja v podjetjih.

Poudarili bomo še pomembnost trajnostne, inovativne in energijsko učinkovite gradnje. Uredba o zelenem javnem naročanju namreč določa kriterije za izpolnitev ciljev, kot je na primer najmanj 30-odstotni delež lesa v različnih javnih zgradbah, 80-odstotni v stavbnem pohištvu in 55-odstotni delež lesa ali lesnih tvoriv v protihrupnih cestnih ograjah.

Z junijem v uporabo nova zakonodaja

Naj spomnimo, da je državni zbor nedavno sprejel gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora, ki sta začela veljati 31. decembra. Zakona, ki med drugim prinašata enostavnejše, hitrejše in digitalizirane rešitve, pospešila pa naj bi tudi trajnostni gospodarski razvoj v Sloveniji, se bosta začela uporabljati 1. junija. Do takrat bo po napovedih ministrstvo za okolje in prostor izvedlo predstavitve lokalnim skupnostim in drugim deležnikom. V teh petih mesecih se bodo udeleženci pri graditvi pripravili na nove rešitve, vlada in ministrstvo pa bosta pripravila nujne podzakonske akte, brez katerih sistem ne more delovati.

Cilji gradbenega zakona so administrativne razbremenitve in pospešitev trajnostnega gospodarskega razvoja, saj naj bi omogočil hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Tako bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje v 30 dneh po oddani vlogi v skladu z zakonom o upravnem postopku ter njihovi obravnavi prek državnega oblaka e-prostor in e-graditev. Zakon omogoča investitorju, da bo lahko na lastno odgovornost začel graditi tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar ne gre za objekte z vplivi na okolje. Obenem se omogoča preprostejše pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše.

Zmanjšanje administrativnih bremen

Poleg tega bodo podjetja lahko začasno, do treh let, zraven obstoječih objektov postavila na svojem dvorišču skladišča in po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt. Odmera komunalnega prispevka se bo izvedla po pridobitvi gradbenega dovoljenja – pred začetkom gradnje, nad nezahtevnimi objekti pa bodo lahko inšpekcijski nadzor izvajale tudi občinske inšpekcije.

Pod določenimi pogoji pa se kot novost ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so že bili v uporabi, s čimer se upoštevajo načela trajnostnega in krožnega gospodarstva.

Po novem se bo omogočila legalizacija tudi za dele objekta. Obenem je določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje. Lažje bo tudi pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja, to je za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 2005. Vzpostavlja se še dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev) ter izvedbo avdio-video obravnav.

Učinkovitejše vodenje postopkov

Zakon o urejanju prostora pa prinaša projekten pristop pri sprejemanju prostorskih aktov in učinkovitejše vodenje zemljiške politike. Pri državnih prostorskih načrtih (DPN) bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo tekli kontinuirano, v nekaterih primerih pa tudi vzporedno. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov bosta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte.

Zakon še predvideva posodobitev ukrepov zemljiške politike zaradi doseganja boljše izkoriščenosti prostora, razvoja stavbnih zemljišč in gospodarjenja občin s stavbnimi zemljišči ter nadgradnjo pravil za določanje in evidentiranje gradbenih parcel in finančnih inštrumentov zemljiške politike (komunalni prispevek).