Medijska hiša Delo tudi letos nadaljuje večmesečno poslovno kampanjo Energetika 2023 z naslovom Prehod v zeleno oskrbo – energetika pred izzivi. Kampanjo bomo končali s poslovno konferenco, ki bo v sredo, 11. oktobra, v Ljubljani.

V kampanji bodo vsako soboto do začetka oktobra v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljane tematike, ki se nanašajo na prihodnost energetike tako v Sloveniji kot v EU. Energetski prehod in blaginjo v Sloveniji lahko dosežemo le skupaj, s povezovanjem in sodelovanjem vseh deležnikov, pri tem pa morajo odločitve temeljiti na realističnih scenarijih.

Naj spomnimo, da je državni zbor prejšnji teden sprejel zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bo podlaga za določitev potencialnih prednostih območij za sončne in vetrne elektrarne. In prvič v zgodovini države se uzakonjajo tako imenovani regulativni peskovniki za preizkus novih tehnologij. Hkrati se določajo tudi pogoji za podelitev raziskovalne geotermalne koncesije za raziskovanje in proizvodnjo električne energije z izrabo geotermalne energije.

Pri umeščanju proizvodnih naprav iz OVE zakon določa proaktivnejšo vlogo države. FOTO: Miguel Pereira/Reuters

Slovenije je namreč na repu držav članic EU tako glede povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE) med letoma 2010 in 2020 ter tudi na področju izkoriščanja sončne in vetrne energije. In po napovedih vlade prav ta zakon predstavlja enega prvih in ključnih korakov k povečevanju deleža energije iz OVE in »tudi k temu, da si bomo v sklopu prenove Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za leto 2030 lahko postavili in uresničili čim bolj ambiciozne cilje za razogljičenje«.

Pomembni sončna in vetrna energija

Pri umeščanju proizvodnih naprav iz OVE zakon določa proaktivnejšo vlogo države, ki bo morala pripraviti akcijski načrt z določenimi prednostnimi območji umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra. Taka območja za sončne elektrarne so, na primer, strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolomi. Te proizvodne naprave bo obvezno namestiti že pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1000 m² oziroma na vseh objektih s površino, ki presega 1700 m².

Za zeleni prehod potrebujemo velike projekte

»Z zakonom se pod strogo določenimi pogoji ureja tudi umestitev naprav OVE na nekaterih območjih, kjer je neizkoriščen potencial in kjer so do zdaj veljale absolutne prepovedi za njihovo postavljanje, kot so nekatera kmetijska zemljišča (uvedba tako imenovane agrovoltaike), površinski rudarski kopi, umetna rudarska jezera, zaprta odlagališča odpadkov. Dovoljena je tudi postavitev vetrnih elektrarn v gozdovih, ki niso varovani.«

Za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav se uvaja enkratno nadomestilo za občine, obenem se tudi znižuje zahtevan delež soglasij solastnikov za postavitev fotonapetostnih naprav na nepremičnine v solastnini in etažni lastnini. Zakon še omogoča ustanovitev brezplačne služnosti ali stavbe pravice na objektih v javni lasti za postavitev skupnostnih sončnih elektrarn.

Z energijo je treba varčevati

Da si morajo vlade prizadevati za varčevanje z energijo, predvsem na prehodu v zimske mesece, in spodbujati obnovljive vire energije, meni tudi izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol. Vlade je pozval, da še naprej spodbujajo ukrepe za varčevanje z energijo in razvoj tehnologij za obvladovanje podnebnih izzivov, ter iščejo alternativne vire za pridobivanje energije.

V nedavnem intervjuju za BBC je Birol opozoril na možne podražitve energije v zimskih mesecih, če se bo kitajska gospodarska rast bistveno okrepila in če bo severno poloblo zajelo hladno vreme. »Po scenariju, po katerem je kitajsko gospodarstvo zelo močno, kupuje veliko energije na trgu in je zima huda, je mogoč močan pritisk na rast cen zemeljskega plina, kar bo posledično dodatno obremenilo potrošnike,« je še dejal.

V EU lani padec proizvodnje elektrike

Po prvih podatkih Eurostata je v EU proizvodnja elektrike lani, ko se je evropski energetski sektor spopadal s številnimi šoki, dosegla malo manj kot 2,8 milijona gigavatnih ur, kar je tri odstotke manj kot leta 2021. Obenem je bila za 3,9 odstotka manjša od povprečja pred pandemijo covida-19, to je v obdobju 2017–2019. Količina dobavljenega plina pa se je ob pretresu zaradi ruskega napada na Ukrajino lani znižala za 13,8 odstotka glede na leto 2021 in najmanj po letu 2014.

Proizvodnja iz sončnih elektrarn se je medletno povečala za 29,3 odstotka, proizvodnja iz vetrnih elektrarn pa za 8,9 odstotka. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Potem ko je proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije v koronskem letu 2020 presegla pred tem več let padajočo proizvodnjo iz fosilnih goriv, se je ta od takrat spet okrepila. Lani je tako drugo leto zapored nekoliko presegla proizvodnjo iz obnovljivih virov. Prva je dosegla 1,11 milijona gigavatnih ur, kar je bilo 3,3 odstotka več kot leta 2021, druga pa 1,08 milijona gigavatnih ur, kar pomeni 0,1-odstotno rast glede na predlani, poroča STA.

Pri fosilnih gorivih je največjo rast beležila proizvodnja iz črnega in rjavega premoga, saj so nekatera velika gospodarstva na čelu z Nemčijo glede na dogajanje na energetskem trgu okrepila proizvodnjo iz termoelektrarn na premog. Kljub temu je bila dobava obeh vrst premoga še vedno za približno petino nižja kot v obdobju med letoma 2017 in 2019.

Pri obnovljivih virih pa se je proizvodnja iz sončnih elektrarn medletno povečala za 29,3 odstotka, proizvodnja iz vetrnih elektrarn pa za 8,9 odstotka. Po drugi strani je zaradi obsežne in izrazite suše na stari celini proizvodnja iz hidroelektrarn strmoglavila za 17,7 odstotka. Proizvodnja iz jedrskih elektrarn je ob težavah v velikem številu francoskih elektrarn nazadovala za 16,7 odstotka na 609.000 gigavatnih ur. V primerjavi z obdobjem med letoma 2017 in 2019 se je ob postopnem umiku nekaterih držav iz jedrske energije zmanjšala celo za petino.