Trajnostne prakse kot nove priložnosti

Nov podnebni cilj do leta 2040, ki ga podpira tudi Slovenija, določa neto zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) za najmanj 90 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. K doseganju tega podnebnega cilja bodo morali prispevati vsi sektorji.

Večja pozornost pa, kot navaja vlada, bo morala biti na tistih sektorjih z najmanjšim napredkom, kot je promet, oziroma tistih, kjer je izziv zmanjševanja toplogrednih plinov še posebej zahteven zaradi narave dejavnosti, kot je kmetijstvo.

Ob tem naša država poudarja, da mora biti cilj določen na podlagi najboljše razpoložljive znanosti ter ustrezno slediti krivulji za dosego podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2050, kot tudi upoštevati izsledke in priporočila globalnega pregleda stanja s podnebne konference COP28. »Viri, prizadevanja, razvoj in inovacije morajo biti usmerjeni v stroškovno in emisijsko najprimernejše oziroma najučinkovitejše rešitve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ob upoštevanju pravičnega prehoda.«

Preoblikovanje strategij

Tudi zaradi tega je trajnostno poslovanje za vsa podjetja in organizacije postalo nujnost, ne več le izbira. Zato je pomembno, da bodo trajnostne prakse za podjetja nove priložnosti, ne pa obremenitve. In tudi gospodarstveniki ob tem poudarjajo, da je ključni dejavnik za učinkovito pozicioniranje podjetja ter oblikovanje časovnega in akcijskega načrta za doseganje ciljev kvalificirana podpora strokovnjakov.

Kaj vse bo potrebno za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo ter kakšne prednosti in izzive to prinaša za posamezne panoge, so le nekatera od vprašanj, s katerimi se srečujejo podjetja. Tako med drugim v skupini Kolektor Construction ocenjujejo, da bo potrebno celostno preoblikovanje poslovnih strategij, pri čemer bodo ključne inovacije in digitalizacija, temu pa pa bo morala slediti tudi zakonodaja.

»V gradbeni panogi to pomeni uporabo trajnostnih materialov, povečanje energetske učinkovitosti projektov ter optimizacijo gradbenih procesov z uporabo digitalizacije, kot je BIM. Prednosti bolj trajnostnega gospodarstva so v nižjih stroških energije in večji odpornosti proti nihanju cen surovin, medtem ko med izzivi lahko omenimo visoke začetne stroške investicij, dodatno usposabljanje kadrov in dostop do potrebnih tehnologij.«

Sodoben pogled na učinkovito rabo energije temelji na fleksibilni proizvodnji energije, s katero pa mora biti usklajena tudi poraba. Na vprašanje, s kakšno strategijo nameravajo izkoristiti vse potenciale v energetiki, v skupini Kolektor Construction odgovarjajo, da njihova strategija temelji na doseganju energetske učinkovitosti, ki vključuje optimizacijo tako procesov kot porabe energije. »Trenutno si prizadevamo za razvoj hibridnega načina gradnje z armiranobetonskimi elementi in konstrukcijami, dodatno pa vlagamo v postavitev sončnih elektrarn na naših proizvodnih objektih.«

Investicije v obnovljive vire energije

V luči razogljičenja so se zavezali še k zmanjšanju energetske intenzivnosti njihovih projektov z uvajanjem energetsko učinkovitih tehnologij in optimizacijo gradbenih procesov, dodajajo.

In kako bodo vsi ti ukrepi pripomogli k nadaljnji konkurenčnosti in trajnostni rasti? »Z zmanjšanjem stroškov energije in povečano učinkovitostjo bomo lahko ponudili konkurenčnejše cene in trajnostne rešitve, ki bodo vse bolj pomembne. Investicije v obnovljive vire energije in trajnostne tehnologije bodo ključne za našo rast in razvoj v prihodnjih letih ter bodo lahko dodatno prispevale k širšim ciljem razogljičenja in trajnostnega razvoja,« še pojasnjujejo v skupini Kolektor Constructions.