Tudi kot navijači klikajmo varno

Pri virtualnem spremljanju dogodkov moramo paziti na varno uporabo interneta. Zaradi čustvene vpletenosti v dogajanje smo lahko bolj ranljivi, hitreje pozabimo na samozaščitno ravnanje kot takrat, ko s polno pozornostjo brskamo po spletu. Kot poudarja Petra Veber, direktorica operacij v Sispletu, kjer ponujajo informacijske varnost­ne rešitve Esset, je ogled tekem v živo prek pretočnega videa sam po sebi varen, če ga ponuja uveljavljen ponudnik videovsebin. Pazimo, da izberemo tistega, ki mu zaupamo. Pri Sispletu, ki je sponzor skakalne reprezentance, odsvetujejo iskanje brezplačnih prenosov tekem, ki so na voljo na dvomljivih spletnih straneh, polnih oglasnih pasic in pozivov za registracijo.



Je pa v vsakem primeru pri uporabi storitev pretočnega videa in dostopa do interneta smiselno uporabljati kakovostno kibernetsko zaščito – požarni zid in naprednejši protivirusni program, je dejala Petra Veber. Spomnila je na človeški dejavnik, ki najpogosteje omogoči, da je hekerski napad uspešen.

Kadar smo manj pozorni, hitreje kliknemo na kaj podtaknjenega, kar se prikrade na spletno stran, ki jo spremljamo: »Različne tehnike socialnega inženiringa izkoriščajo naše slabe navade, naivnost, nevednost. Posebej želim opozoriti na nepazljivost pri klikanju na povezave, ko uporabljamo mobilne naprave. Vsebini na teh napravah bolj zaupamo in hitreje kliknemo nanjo, še posebno če je v kontekstu nekega realnega dogodka. Lani so na primer številni uporabniki klikali po paničnih obvestilih o koronavirusu in podobno se lahko zgodi v primeru športnih dogodkov.«

Škodljive programske kode lahko prenesemo tudi s sliko ali videom, ki ga shranimo v svojo napravo, po namestitvi pa lahko dostopajo do naših uporabniških imen, gesel za različne (tudi poslovne) aplikacije ali plačljive storitve, prek katerih lahko dobijo dodatne podatke, na primer o kreditni kartici.



Če vstopijo v poslovno omrežje, lahko nameščajo svoje kopije po različnih računalniških napravah in v nekem trenutku sprožijo napad, s katerim se zašifrirajo podatki na vseh povezanih računalnikih in strežnikih. Hekerji v takšnih primerih običajno zahtevajo visoke odkupnine, a kljub morebitnemu plačilu oškodovanec podatkov največkrat ne dobi nazaj. Lahko pa hekerji oddaljeno prevzamejo nadzor nad napravami v računalniku, recimo videokamero, in snemajo uporabnika.
 

Ne na službeni računalnik

»Pred temi tveganji ni varna nobena internetno povezana naprava, niti računalniki, niti industrijski stroji, niti EKG v operacijski sobi,« je poudarila Petra Veber na pripombo, da morda zdaj, ko mnogi zaposleni delajo od doma in uporabljajo službeni prenosni računalnik, kar na njem spremljajo tudi javne dogodke.

»Če se s škodljivo programsko opremo okuži službeni računalnik, na katerem so dostopi do kritičnih poslovnih aplikacij, intelektualne lastnine, elektronski naslovi in drugi podatki s prodajno vrednostjo za hekerje, lahko takšen incident močno škoduje podjetju. Mnogo jih je zaradi izgube ali zlorabe podatkov ob hekerskem napadu celo prisiljenih prenehati delovati,« je opozorila, da se premalo zavedamo mogočih posledic.



Po njenih izkušnjah premalo pozornosti namenjamo tudi protivirusni zaščiti mobilnih naprav, ki so vse pogosteje tarča napadov kibernetskih kriminalcev. Na pametne mobilne telefone nameščamo mobilne banke, elektronske denarnice, aplikacije za trgovanje s kriptovalutami, hkrati jih vse pogosteje uporabljamo za predvajanje pretočnih vsebin, vključno s spremljanjem šport­nih dogodkov v živo, za dostop do dodatnih informacij o športnih dogodkih, nekateri prek njih vplačujejo stave, je Petra Veber opozorila na potrebo po zaščiti.