S skakalci jih povezujejo vrednote in skrb za varnost

Ko je računalniški strokovnjak Damjan Veber po naključju, prek oglasa v reviji, spoznal ponudnika informacijskih varnostnih rešitev Eset in nato pisal v podjetje, da bi postal njihov distributer v Sloveniji, so se hitro dogovorili. Prejšnji teden so v njegovem podjetju Sisplet praznovali že 20-letnico delovanja.
 

Ali ste si ob ustanovitvi podjetja predstavljali, da boste 20 let kasneje blagovno znamko, ki jo tržite, lahko promovirali na najbolj izpostavljenem mestu pri smučarskih skakalkah in skakalcih ta čas, to je na njihovih zaščitnih maskah?

Ne, prav gotovo ne. Moja začetna pričakovanja smo presegli že po petih letih. Res pa je, da so bila prva tri leta res naporna, vse svoje prihodke sem vložil v poslovno idejo, a ni šlo in ustvarjali smo izgubo. Potem pa, kot bi nekdo nenadoma odprl vrata, rast je bila eksponenta. Še danes ne vem, kaj je bil povod za to.



Ko smo se odločili, da ob 20-letnici delovanja vstopimo v šport kot sponzorji, smo skoke izbrali, ker je očitna vzporednica med tem športom in našim poslanstvom. To je varnost oziroma skrb zanjo. Šport kot tak pa temelji na enakih vrednotah kot naše podjetje. Športniki spodbujajo rast, so vzorniki mladim. Kot ugotavljamo, smo z vstopom na to področje vzbudili zanimanje pri velikih podjetjih, vidijo nas kot verodostojnega partnerja.
 

Kakšna pa sta bila vaša poslovna ideja in cilj ob ustanovitvi podjetja?

Vse skupaj se je začelo bolj po naključju. Zaposlen sem bil kot strokovnjak za IT, redno sem spremljal trende na svojem področju, to me je zanimalo. Vsako leto sem na dopust odnesel celo goro strokovnih revij in tako sem v eni izmed njih, bila je hrvaška, naletel na celostranski oglas za antivirusni program nod32. Prvič sem slišal zanj, ko sem ga preizkusil, pa sem ugotovil, da zelo dobro deluje.

Proizvajalec, podjetje Eset, takrat še ni imel zastopnika v Sloveniji, tako da sem jim pisal, da bi bil to jaz. Vizija je bila, da bi enkrat imel svoje podjetje. Zelo hitro smo se dogovorili in tako sem začel oglaševati izdelek. Vso plačo sem namenjal za to, prodati mi je uspelo licenco, dve na mesec. Po dobrem letu dni pa so kupci nenadoma začeli prihajati, vsak naslednji mesec so se podeseterili.



Leta 2003 sem bil prvič na mednarodni konferenci Eseta in na njej je nastopil distributer iz Avstralije. Povedal je, da je ustvaril milijon dolarjev prometa. Takrat sem pomislil, da če bi meni to uspelo, bi dosegel svoj cilj. Zdelo se je neverjetno, a sem vedel, da je to prihodnost. Cilj sem imel vseskozi pred očmi in delal vse, da ga dosežem. Naši poslovni rezultati so bili že po treh letih odlični.
 

Minuli teden ste praznovali 20-letnico delovanja. Kaj ste povedali zaposlenim in gostom, kakšno podjetje je danes Sisplet?

Med drugim sem povedal, da smo kljub številnim oviram dosegli in presegli zastavljene cilje, da je tehnologija, s katero se ukvarjamo, v tem času močno napredovala, izdelki, ki jih ponujamo, pa so temu primerno kompleksnejši. Sisplet danes zaposluje deset sodelavcev, še toliko je zunanjih strokovnjakov s posameznih področij, s katerimi redno sodelujemo.



Naši poslovni partnerji so večinoma računalniška podjetja, ki vzdržujejo računalniške sisteme. A še vedno je približno 40 odstotkov naših strank fizičnih oseb. Posamezniki, od študentov do upokojencev, se zavedajo pomena ustrezne kibernetske zaščite njihovih računalnikov.
 

Posel, v katerem delujete, se spreminja tako rekoč iz dneva v dan. Kako se je to odražalo v vašem podjetju, katere mejnike bi posebej omenili?

Prvi je bil zagotovo, ko smo dobili prvo veliko stranko. To je bilo podjetje Merkur. Potem je bilo vse veliko lažje, saj smo imeli slovensko referenco – tuje, ki smo jih pri prodaji navajali pred tem, v našem prostoru niso veljale nič. Prvih 15 let je bil Sisplet zelo dobra podpora partnerjem in strankam, pred štirimi leti pa smo izvedli korenito reorganizacijo. Zamenjali smo vsa področja delovanja, postati smo želeli tudi uspešno prodajno podjetje.

Tudi ekipa se je v celoti zamenjala, od desetih zaposlenih sem takrat ostal samo jaz. To je drugi pomemben mejnik. V tem času smo avtomatizirali in prenovili vso IT-infrastrukturo, to je celotno strojno in programsko opremo, kar nam omogoča, da lahko poslujemo praktično s telefonov. Samo tako bomo lahko napredovali.


 

Podjetje poskušate uveljaviti tudi kot Eset Slovenija. Kakšne so povezave z matičnim podjetjem na Slovaškem?

V Sispletu smo generalni zastopniki za informacijske varnostne rešitve Eset. Pomeni, da tržimo produkte, ki jih razvija matično podjetje. Strategija te družbe je, da v vsaki državi sodeluje samo z enim partnerjem, podobno pa se zgodi tudi na drugi strani. Mi smo na začetku sodelovali z več ponudniki, da smo lahko ponudili rešitve za zaščito celotne infrastrukture na vseh ravneh. Zdaj pa Eset ponuja celotno paleto izdelkov, tako da tržimo samo to blagovno znamko. Z imenom se poistovetimo z našim principalom.
 

V tem času so se tudi popolnoma spremenile dimenzije vprašanja kibernetske varnosti. Na eni strani zaradi vsesplošne povezanosti v mreže, na drugi zaradi visokih odkupnin, ki jih zahtevajo hekerji, ko vdrejo v neki sistem.

Sprva so bile potrebe po varovanju bolj enouporabniške. Računalnik je bil za nas ena enota. Zdaj pa se naprave, tablice, telefoni, računalniki … med seboj povezujejo. Poleg tega imajo podjetja – ta so zdaj osrednja tarča napadov – vse podatke v nekih mrežah, poslovanje shranjujejo v oblaku, proizvodni procesi so avtomatizirani. Število podatkov se je v primerjavi s tistim izpred dvajsetih let neverjetno povečalo.

Zato je treba skrbeti za varnost na vseh ravneh, zaščita pa je kompleksnejša. Če je včasih zanjo zadoščala uporaba znamenitega nod32, danes potrebujemo 20 različnih varnostnih programov. Kadar kriminalcem uspe vdreti v informacijski sistem podjetja, ne le da izsiljujejo za neprimerljivo večje vsote, ampak ga tudi strokovnjaki zaradi kompleksnosti ne morejo spet hitro vzpostaviti. Traja lahko tudi tri, štiri, pet dni.


 

Na začetku sva govorila o športu. Je ta industrija zanimiva za kibernetske napade?

Napadi so bolj usmerjeni v poslovna okolja, iz katerih kriminalci pričakujejo, da bodo lahko pridobili finančna sredstva. Denimo banke – mi skrbimo za varnost v šestih v Sloveniji – in podjetja, ki imajo sredstva, iz katerih bi teoretično lahko plačala zahtevane vsote ob vdoru. V svetovnem športu se obrne veliko denarja, slovenski trg pa je majhen in temu primerna je za zdaj kibernetska ogroženost.
 

Kaj pa je danes največji izziv kibernetske varnosti?

Da jo zagotovimo na vseh področjih poslovanja. Kot sem omenil, to niso samo računalniki, ampak vsi kanali, ki so povezani s poslovanjem podjetja. Če veriga samo na enem členu ni dovolj močna, se lahko zgodi vdor.