Šport v znamenju digitalizacije in trajnosti

Trajnostni pristop v športu vpliva na različne vidike. Tako med drugim organizatorji dogodkov vlagajo v zelene tehnologije, izboljšujejo energetsko učinkovitost in spodbujajo trajnostne oblike prevoza za obiskovalce.

Tudi zato se letošnja večmesečna poslovna kampanja medijske hiše Delo, ki jo bomo zaokrožili 15. maja s poslovno konferenco v Ljubljani, ponaša z naslovom Športna zavezanost trajnosti. V njej bomo vsak četrtek od marca do sredine maja v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljali aktualne športno-poslovne teme.

Programski partner konferenčnega dela je podjetje Arista Plus pod vodstvom direktorice Milene Fornazarič, s katero smo se pogovarjali o rdeči niti poslovne kampanje.

Trajnost je danes prisotna na vseh področjih. Kaj po vašem mnenju prinaša v šport in športne dogodke?

Potrošniki, ki so obenem športni navdušenci, vse bolj cenijo podjetja, ki se zavzemajo za trajnost, zato podjetja prepoznavajo vrednost povezave s športnimi dogodki ali ekipami, ki imajo podobne vrednote. Trajnostni pristop v športu vpliva na različne vidike, vključno s športnimi dogodki, športnimi sponzorstvi in celotno športno industrijo. Trajnostni športni dogodki so usmerjeni v zmanjšanje okoljskega odtisa, recikliranje, uporabo obnovljivih virov in podporo lokalnim skupnostim. Njihovi organizatorji vlagajo v zelene tehnologije, na primer v energetsko varčne športne objekte, izboljšujejo energetsko učinkovitost z rabo obnovljivih virov energije, vgrajujejo varčne žarnice, reciklirajo odpadke in vgrajujejo tehnologije varčevanja z vodo. Spodbujajo tudi trajnostne oblike prevoza za obiskovalce, čeprav je problem ogljičnega odtisa pri večini množičnih dogodkov še vedno velik.

Podjetja, ki vlagajo v športna sponzorstva, se vse bolj obračajo k trajnostnim vrednotam, pravi Milena Fornazarič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Podjetja, ki vlagajo v športna sponzorstva, se vse bolj obračajo k trajnostnim vrednotam. To vključuje podporo okolju prijaznim pobudam, družbenim projektom in odgovornemu poslovanju, ki zajema tudi boj proti izkoriščanju otroškega dela v tretjih državah, proti neenakosti spolov, proti izkoriščanju na primer prostovoljcev na različnih športnih dogodkih. Povezava med športom in trajnostjo lahko pripomore k zvestobi strank in boljšemu dojemanju blagovne znamke.

V Združenih narodih so pripravili vodnik o možnostih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki jih lahko ponudi šport. Po nekaterih podatkih ima že petina sponzorskih pogodb močan poudarek na trajnosti. So to pravi koraki do želenega cilja in kako bi jih lahko še nadgradili? In kako prepoznano je že trajnostno sponzorstvo v svetu in pri nas?

Športne organizacije, klubi in športniki lahko močno vplivajo na pozitivne spremembe v družbi in so zgled svojim navijačem, podpornikom, zlasti mladim. Vemo pa, da je skupaj z naraščajočo trajnostno zavestjo tudi veliko zavajajočih praks, tako imenovanega greenwashinga, ki izkoriščajo na videz trajnostne prakse za izboljšanje svoje promocije ali pa se netransparentno prikazujejo, da so okoljsko bolj prijazne, kot v resnici so. Zato sta razumljivi prizadevanje krovnih športnih organizacij, kot sta na primer Mednarodni olimpijski komite ali pa Olimpijski komite Slovenije, ki sprejemajo priporočila in trajnostne strategije za organizatorje dogodkov na različnih ravneh, in tudi reguliranje odnosov med vsemi deležniki na trajnostni, etični način.

Trajnostna športna sponzorstva presegajo uveljavljena športna sponzorstva, ko gre za promocijo določenih blagovnih znamk, tu gre tudi za spodbujanje okoljskih in pozitivnih družbenih sprememb. Spodbuja se sprememba v vedenju športnikov, navijačev in organizatorjev. Trajnostna športna sponzorstva pogosto vključujejo tudi izobraževanje, ozaveščanje javnosti, tako glede okoljskih trajnostnih praks kot tudi družbene pravičnosti. Trajnostno sponzorstvo je po mojem vedenju pri večjih slovenskih sponzorjih, ki so zavezani trajnosti tudi kot del svoje poslovne filozofije, že uveljavljena praksa.

Kakšni pa so še novi trendi v športnem sponzorstvu? In kakšne so lahko še skupne aktivacije sponzorjev in klubov/športnikov?

Poleg trajnosti je vseprisotna digitalizacija, pri kateri tehnologija preoblikuje način našega spremljanja in doživljanja športa pa tudi, kako sami kot podporniki, navijači sooblikujemo športne vsebine. Spletne skupnosti navijačev omogočajo ljubiteljem določenega športa, da so med seboj intenzivneje povezani, tudi v komunikaciji z navijači je vse več uporabe orodij umetne inteligence, torej so vsebine (novice, statistike, zgodbe o igralcih, ekipah …) personalizirane. Tehnologija tudi omogoča, na primer, da s pametnimi športnimi napravami v realnem času spremljamo napredek športnika ali analizo njegovih aktivnosti. S pomočjo navidezne in obogatene resničnosti lahko navijači spremljajo tekme na virtualnih stadionih.

Medijske hiše v boju za pozornost gledalcev omogočajo res atraktivno doživetje športa, saj se zelo spreminja tudi način njegove medijske »konzumacije«. Razvijajo se e-športi, razvijajo se digitalne platforme za prenose v živo in pretakanje vsebin, specializirane aplikacije še posebej med mladimi pa seveda vseprisotnost športa, športnikov in navijačev na družbenih omrežjih, kjer se gradijo lojalnost, povezanost in globalna komunikacija z navijači. V boj za športne medijske pravice so se vmešali Amazon, FB, Twitter …

Pred nami je športno obarvano leto. Kako lahko Slovenija velike dogodke izkoristi ne samo za promocijo, ampak tudi za tkanje poslovnih niti?

Veliki športni dogodki so vedno priložnost za turistično, kulturno, gospodarsko, kulinarično … promocijo države ali njenih posameznih destinacij in dogodkov, česar se že dolgo zaveda tudi Slovenska turistična organizacija. Slovenska hiša ob vsakokratnih olimpijskih igrah (letošnja ima, mimogrede, odlično lokacijo, poleg države gostiteljice Francije) ponuja dodatne možnosti za promocijo in tkanje poslovnih vezi. Športniki so naši najboljši ambasadorji in promotorji.