Kolesarstvo je v razcvetu, kar je priložnost tudi za sponzorje

Po uvodnih nagovorih in panelu o organizaciji velikih športnih dogodkov so ugledni gostje na konferenci v organizaciji Dela skupaj s programskim partnerjem, podjetjem Arista Plus pod vodstvom direktorice Milene Fornazarič, je odprl razpravo o malih in srednje velikih športnih dogodkih v lokalnem okolju. So lahko poslovno uspešni?



Rdeča nit pogovora so bile spremembe, ki so po covidu-19 zaznamovale globalni in nacionalni šport – digitalnost in čustva. V športu so odnosi med sponzorji ter športniki in športnimi organizacijami v resnici dolgoročna, precej čustvena partnerstva. Digitalno okolje, v katero je celotni šport pahnila epidemija, pa je pomenilo veliko spremembo tako za navijače kot za sponzorje. O tem, kaj pomeni prehod navijačev v digitalno okolje in v druge virtualne oblike in ali so poslovni dogodki tudi na lokalni ravni lahko uspešni, se je programska partnerica konference Milena Fornazarič pogovarjala z Maticem Švabom, poslovnim direktorjem in namestnikom generalnega sekretarja OKS – Združenje športnih zvez,  Anito Stojčevsko, glavno izvršno direktorico SKB banke, Luko Steinerjem, članom uprave Športne loterije Slovenije, in Tomažem Žnidaričem, direktorjem Ljubljanskih mlekarn (LM).



»Letošnje OI bodo povsem drugačne, kot smo jih bili vajeni, ker še vedno ne vemo, ali bodo na stadionih navijači,« je na vprašanje, kaj letos na OI čaka navijače, in kaj sponzorje odgovoril Matic Švab. Tujih gledalcev tam vsekakor ne bo, zelo drugačne pa bodo tudi za športnike – zaradi množice protokolov, povezanih z epidemijo, zaradi zahtevnega prihoda in podobno. Po drugi strani pa sponzorji igre čakajo z zavzetostjo, imajo veliko aktivacij, ki so bolj digitalne kot v preteklih letih, in pričakujejo zelo zanimive virtualne igre.

Poleg razvoja vrhunskega športa pa je pomembna usmeritev OKS tudi skrb za zdrav način življenja, za to, da mlade, predvsem otroke, navdušijo nad športom, jim privzgajajo olimpijske vrednote. Zrcali se v Športu za vse. Letos so priložnostno pripravili velik projekt, v katerem slovenska bakla po zgledu olimpijske potuje po vsej Sloveniji. Ta čas je že na poti, povezala bo vseh 212 občin in širila vrednote olimpizma, spoštovanje, mir in ukvarjanje s športom. Ljudem bo vlivala moč in upanje, da se bomo kmalu spet lahko normalno gibali in športno udejstvovali.

Brez sponzorjev ni športa

Brez podpore sponzorjev ne bi bilo športa. Zakaj gospodarske družbe vlagajo v šport? Vprašanje je bilo namenjeno predstavnici SKB banke, ki ima v tem že dolgoletne izkušnje. Da banka želi okolju, v katerem deluje, tudi vračati in prispevati k skupni uspešnosti, je pojasnila Anita Stojčevska. S tem pridobiva tudi prepoznavnost. Ker je eden od gradnikov strategije banke tudi družbena odgovornost, vlaga v projekte, kakršen je denimo Slovenska bakla. Banka je prisotna v 59 mestih, s podporo projektu, ki povezuje vso Slovenijo, želi biti prepoznana v lokalnih okoljih, prebivalstvu in zaposlenim želi omogočiti, da pri tem aktivno sodelujejo.

Eno prvih podjetij, ki je izvajalo digitalne aktivacije že dolgo pred covidom-19, so Ljubljanske mlekarne. Postale so eden od pomembnih prehranskih dobaviteljev vrhunskim kolesarjem, pa tudi alpincem, rokometašem, košarkarjem … Tomaž Žnidarič je pojasnil, kako so dosegli takšen preboj, posebej s tem, da so postali skozi blagovno sponzorstvo uradni dobavitelj mlečnih izdelkov za celotno kolesarsko ekipo Bahrain Victorious. »To je tudi smerokaz rekreativcem, da so naši izdelki najvišje kakovosti in da profesionalci z njimi dosegajo odlične rezultate,« Je pojasnil pozitivne učinke sponzorstva Žnidarič.



Eden od njihovih zelo uspešnih primerov aktivacije rekreativcev, tekačev in kolesarjev, v digitalnem okolju je DukatFit. Z izdelkom so se želeli približati rekreativnim športnikom in ljudem na dietah. Ciljali so na udeležence Ljubljanskega maratona in ga sponzorirali. Lanski maraton je bil odpovedan zaradi pandemije, zato so se z aktivacijo preselili na splet. Odziv je bil izjemen, aktivacija je delovala povezovalno, motivacijsko, zato za letos načrtujejo njeno ponovitev in nadgradnjo.

Več kot komunikacijsko sredstvo

Športna loterija se kot eden od dveh koncesionarjev na področju klasičnih iger na srečo v Sloveniji ukvarja s prirejanjem športnih stav. Podpora športu ji prinaša številne sinergije: s sponzorstvom vrača področju, ki ji pomeni temelj za opravljanje dejavnosti, saj se z njim identificirajo tudi uporabniki. Širitev digitalizacije poslovanja je za podjetje poseben izziv, kako tehnično doseči, da bodo njihovi igralci na spletu varni, storitve pa dostopne, stave varne. Ob tem pa, da bodo kljub strogi regulaciji področja globalno konkurenčni.



»Šport je več kot le komunikacijsko sredstvo,« je poudaril Steiner. »Je partner, ki omogoča, da svojo dejavnost komuniciramo na primeren način, prek športnih vrednot laže osmišljamo izzive, ki jih srečamo v globalnem svetu športa. Šport je med čustvi in digitalizacijo. Odvija se hitro. Digitalizacija je priložnost za še večjo povezanost z uporabniki, za hitrejšo odzivnost, stik z njimi, na drugi pa za preverjanje, ali delamo na primeren način, ki omogoča trajno in vzdržno rast.«

In kako je digitalizacija spremenila globalni šport, ki se je prisiljen seliti na splet? Matic Švab: »Še pred 20 leti je športnik komuniciral s svojimi navijači prek novinarskih konferenc, medijskih hiš, danes je ta komunikacija neposredna, tudi za nas kot lastnike pravic. Zelo težko je nadzorovati, kaj bodo športniki rekli o določenih tematikah, ki niso samo športne. Ponuja pa tudi veliko priložnosti: športniki so veliko bolj aktivni, laže podprejo sponzorje in partnerje na določenih aktivacijah, več naredijo zanje, lahko se javljajo iz katerega koli konca sveta.«

Vodilo je varnost na spletu

Z digitalizacijo so povezani tudi varnostni izzivi. Po Steinerjevih besedah širi pole priložnosti in krajša odzivni čas, kar nosi s seboj tveganja. »Za dejavnost Športne loterije, za prirejanje športnih stav na spletu, je ključna in posebno pomembna varnost igralcev, zato je eden od osrednjih fokusov družbe v zadnjem času digitalizacija in z njo povezana vprašanja kibernetske varnosti, tako družbe kot podatkov uporabnikov in sredstev na njihovih računih, temu posvečamo veliko pozornosti.« Za Športno loterijo je tako prvo vodilo kibernetska varnost in primernost komuniciranja na spletu, neke vrste procesna predvidljivost ravnanj v digitalnem okolju.



Olimpijske vrednote, ki jih poudarjajo sponzorji – vztrajnost, trdo delo, profesionalizem –, vplivajo na njihove kupce, stranke, uporabnike, pa tudi na njihove zaposlene, sta se strinjala Stojčevska in Žnidarič. V SKB imajo športno društvo, v katerega je včlanjenih tretjina zaposlenih, s tem gradijo prepoznavnost v lokalnem okolju. Tako kot se z olimpijskimi vrednotami lahko poistoveti vsak vrhunski športnik, se lahko tudi vsak rekreativec in vsak zaposleni. Uspešni in prepoznavni športniki, ki jih sponzorirajo podjetja, so njihovi ambasadorji, ki koristi gibanja in športa približujejo širokim množicam.

A če se vrnemo k poslu: ta bo letos v Tokiu pogrešal slovensko hišo. Kot je povedal Švab, bi bila ta zagotovo najboljša doslej, a so jo morali odpovedati zaradi varnosti športnikov in vseh njihovih ključnih spremljevalcev. Še vedno razmišljajo o virtualni različici, na naslednjih olimpijskih igrah, ki bodo dobrega pol leta za tokijskimi, pa slovenska hiša zagotovo bo – v živo.
 

Športni uspehi so priložnost za krepitev sponzorstev

 
V tretjem panelu namestnik odgovornega urednika Dela Miha Hočevar z gosti iz kolesarstva odpira tematiko Športni uspehi brez blagovne znamke niso dovolj.
 
O tem, kaj pomenijo kolesarski uspehi za Slovenijo, se je pogovarjal z Andrejem Hauptmanom, nekdanjim tekmovalcem, zdaj pa selektorjem slovenske kolesarske reprezentance ter športnim direktorjem v ekipi UAE, za katero vozita Tadej Pogačar in Jan Polanc.


 
»V zadnjih 15 letih, od kar sam ne dirkam več, se je poslovno okolje v kolesarstvu zelo spremenilo. Ko je tekmovala moja generacija – ves čas sem vozil za italijanske ekipe, Italijani so bili tudi vodje v ekipah – sem se je začelo kazati, da postaja kolesarstvo globalni šport, sponzorji so začeli prihajati tudi od drugje. Zdaj je vse drugače. V ekipi, v kateri delujem zdaj, prihajamo iz vsega sveta,« je primerjal Hauptman.
 
Strinjal se je, da slovensko kolesarstvo, ki za razliko od preteklosti zdaj nima profesionalnih ekip, ni več tako močnih sponzorjev, med tem ko je na globalni ravni v tem športu več denarja, ni v lahkem položaju. A pomembno je, da je delo strokovno in res dobro. Da je tako, potrjujejo tudi rezultati slovenskih kolesarjev s Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem na čelo in to bo lahko spet spodbudilo sponzorje, je optimističen.
 

Drugačni tekmovalci pritegnejo pozornost lastnikov ekip

 
Brez talenta, motorja v telesu vrhunskega rezultata ni, tisti, ki so nekaj posebnega, so za sponzorje in lastnike ekip posebej zanimivi. Tisti, ki so ekstremno drugačni, že kot osebnosti pritegnejo toliko pozornosti javnosti in s tem priložnosti za izpostavitev sponzorjev, da morda potrebujejo manj zmag za dobre pogodbe.



Tadej Pogačar je z zmago na najprestižnejši in najbolj gledani dirki, ko je še na začetku 20. let, zagotovo zanimiv tudi zaradi tega. Zato mu cena raste, a kot je poudaril Hauptman, Pogačarja zanimajo samo cilji, uživa v tem, kar dela, in zato je verjetno tudi tako uspešen. 
 
Za lastnike ekip so uspehi tekmovalcev pomembni. Če ekipa vsako leto raste, sponzorji v tem vidijo priložnost tudi zase in »ob trenutnih rezultatih v naši ekipi UAE nimamo večjih težav,« je o sponzorskih sredstvih povedal Hauptman.
 
Strinjal se je, da je kolesarstvo velika priložnost za Slovenijo s turističnega vidika. Na tem področju so še priložnosti, saj omamo široko rekreativno bazo ter velik potencial za razvoj kolesarskega turizma. Ključ pa je v povezovanju vseh gradnikov.
 

Kolesarstvo je priložnost za sponzorje

V pogovoru o profesionalnem kolesarstvu v Sloveniji ter poslovnih vidikih dirke po Sloveniji se je Miha Hočevar pogovarjal s predsednikom Kolesarske zveze Slovenije Tomažem Grmom, sicer generalnim direktorjem Butan plina, ter Tomažem Jontesom, podpredsednikom uprave Telekoma Slovenije. Podjetje je 25 let partner dirke po Sloveniji, osem let kolesarske zveze, sponzor več kolesarskih društev po Sloveniji, Maratona Franja, sodelujejo v projektu Varni na kolesu, ki je družbeno odgovoren projekt.
 


»V Sloveniji ogromno športov, klubov, društev, zvez, ki iščejo košček pogače. Gospodarsko stanje na drugi strani stiska kolač in imeti moraš res dober projekt, da bo podjetje, ki vidi priložnost zase, vložilo sredstva. Podjetja pa se tudi zavedajo, da učinkovito sponzorstvo zahteva določen vložek časa, kar je prav tako lahko ovira za sklepanje partnerstev,« je poudaril Tomaž Grm.
 
Jontesa čudi, da več gospodarskih organizacij ne prepozna priložnosti v kolesarstvu, ki je trenutno v razcvetu tako na vrhunski ravni kot rekreativno. Ljudje so kolesarjenje prepoznali kot svoj šport, včasih smo veljali za narod smučarjev, zdaj postajamo narod kolesarjev. Raven klubov in panožne zveze se dviga iz leta v leto, enako velja za dirko po Sloveniji, »kolesarstvo se izboljšuje na vseh ravneh in to je res lepa priložnost za podjetja, tudi v kontekstu družbene odgovornosti«, je Jontes opogumljal poslovno javnost za vstop v panogo.
 
Tomaž Grm se je strinjal, da uspehi Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja kolesarski zvezi odpirajo vrata, vendar pa je ta šport nekoliko specifičen, kolesarji so za sponzorje zanimivi kot fizične osebe, kot člani klubov in kot člani reprezentance dvakrat, v najboljšem primeru trikrat na leto. »Marsikatero podjetje bi bilo najraje osebni sponzor tekmovalcu, v kar zveza potem ni vključena. Sta pa oba kolesarja zelo obremenjena, tako da tudi na tem področju dobro sodelujemo.«
 

Zanimanje tujcev za slovensko kolesarstvo čedalje večje

Sogovorniki so se dotaknili Dirke po Sloveniji in ocenili, da je v zadnjem obdobju naredila izjemen preskok, ima tudi široko medijsko podporo, prenašajo jo mednarodne televizije. V tem je priložnost za razvoj turizma, kar je prepoznala tudi nacionalna turistična organizacija.



Udeležba naših največjih asov na tej dirki bi bila po Jontesovem prepričanju izjemno pomembna za še večjo prepoznavnost in zanimanje tujih medijev, tudi tujih sponzorjev, multinaciolanih korporacij, podjetij, ki so sponzorji profesionalnih ekip, v katerih nastopajo naši vrhunski športniki. Grm je pojasnil, da Rogliča letos žal ne bo, organizatorji se trudijo, da bi se dirke udeležil Tadej Pogačar.
 
Kolesarstvo ni samo vrhunski šport, še več, ni samo cestno kolesarstvo, kateremu zaradi trenutnih uspehov posvečamo največ pozornosti. Z ureditvijo velodroma v Novem mestu so boljše pogoje za delo dobili kolesarji na dirkališčih, imamo gorske kolesarje, so spomnili sogovorniki.

Rekreativno kolesarstvo in priložnost, ki jo ponuja kot oblika mobilnosti, bi lahko izkoristila tudi podjetja. Naloga društev in drugih, ki iščejo sponzorska sredstva pa je, da podjetjem predstavijo zgodbo. Minili so časi, ko so organizacije namenjale denar 'na lepe oči', je poudaril Grm in spomnil na veliko priložnost v povezavi z družbeno odgovornimi projekti, ki bi lahko pritegnili zanimanje marsikatere organizacije.
 

Podpora rekreativnemu kolesarstvu je vračanje okolju

Miha Hočevar se je pogovarjal tudi z Damjanom Kraljem, izvršnim generalnim direktorjem BTC, ki 18 let sponzorira Maraton Franjo. V tem času sta tako prireditev kot podjetje veliko pridobila, tudi rasla z dodajanjem preizkušenj kot je Mala Franja, družinski maraton, kronometer. »Naša družba je trajnostno naravnana, vračamo okolju, naravi, ljudem in naš ultimativni cilj je krepitev rekreativnega kolesarstva, s tem pa tudi infrastrukturo,« je poudaril Kralj in dodal, da so z ljubljansko mestno občino ustanovitelji kolesarskega društva Rog.



Kolesarstvo je druženje, je dobro počutje, športni in turistični dogodek. BTC City je leta 2014 organiziralo svetovno prvenstvo za amaterje je spomnil, kar je velik doprinos k promociji Slovenije. Z dogodkom se je Slovenija vpisala na svetovni zemljevid rekreativnega kolesarjenja. Krepitev turistične destinacije je tudi vizija, ki jo BTC City in mestna občina zasledujeta v okviru društva Rog.

Darilo poslovna konferenca FOTO: Matjaž Vreča

 

Stavijo na ženske

 
Kralj je posebej izpostavil, da je med udeleženci na največjem kolesarskem rekreativnem dogodku pri nas, pri katerem sodeluje več kot 2000 prostovoljcev, 77 gasilskih društev itn., v zadnjih letih že 30 odstotkov žensk. BTC City kot del družbene odgovornosti v splošnem podpira ženske v športu – vlagajo v ritmično gimnastiko, skoke, kolesarstvo. So sponzorji prve kolesarske ženske profesionalne ekipe BTC City Ljubljana, ki je zdaj ekipa Alé BTC Ljubljana, pomagali so ustanoviti šolo za mlade kolesarke, v kateri je zdaj 25 deklet z željo, da bi katera postala tako uspešna, kot je danes Tadej Pogačar, je dejal Damjan Kralj.

Zagotovil je, da se kolesarstvo izplača podpirati: »Na ta način uresničujemo poslanstvo našega podjetja, ki je vračaje okolju. Hkrati pa krepimo rekreativno kolesarstvo in navdušenje naših obiskovalcev, s tem pa so zadovoljni tudi ponudniki športne opreme v BTC, ki so tudi pomembno pripomogli pri razvoju ponudbe za kolesarje v Sloveniji.«