Vrnitev na kraj, kjer so se končale sanje, z mešanimi občutki

Innsbruck – Tretja postaja novoletne skakalne turneje, v Innsbrucku, pogosto odloči o boju za skupno zmago in tako je bilo tudi pred letom dni. Kamila Stocha in Richarda Freitaga je po polovici tekmovanja ločilo slabih 12 točk, nato pa so gostitelji prvega dela turneje na Bergislu doživeli šok. Freitag je v prvi seriji grdo padel, sanj o zlatem orlu, prvem nemškem po 16 letih, je bilo konec …

Pred dobrim letom dni je Nemčijo zajela prava skakalna evforija, saj sta se kot vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala na novoletno turnejo podala Richard Freitag in Andreas Wellinger, navijači so nestrpno pričakovali, da bo Sven Hannawald, v sezoni 2001/2002 zmagovalec vseh štirih tekem, dobil naslednika. In res je po prvih dveh preizkušnjah zelo dobro kazalo Freitagu, ki je bil tik za petami Stochu, a na koncu je bil Poljak tisti, ki je nasledil Hannawalda – kot drugi v zgodovini z vsemi štirimi zmagami.

Za Freitaga se je zgodba končala na zelo boleč način, tako telesno kot psihično. Potem ko je visoko preletel hrbtišče skakalnice in pristal pri 130 metrih, je pri doskoku prekrižal repa smuči in grdo padel. Gledalcem je zastal dih, Nemčevi upi pa so seveda v hipu splavali po vodi. Tokrat se je v Innsbruck vrnil z mešanimi občutki.

»Po eni strani so ti prijetni, saj gre za lepo skakalnico in celotno prizorišče, ko si na zaletnem mestu in pogledaš navzdol, vidiš mesto in res rad skačem tu. Po drugi strani pa mi je seveda težko zaradi vsega, kar se je dogajalo pred letom dni. Škoda, da se je vse skupaj razpletlo s tem nesrečnim pristankom. Še vedno pa mislim, da sem na prejšnji turneji naredil vse, kar sem lahko, tako da sem se zdaj razveselil vrnitve,« je po včerajšnjih kvalifikacijah v pogovoru za Delo dejal nesrečnik prejšnje turneje. Kot pravi Nemec, ne razmišlja prav pogosto o ponesrečenem pristanku, je pa vsekakor o njem razmišljal včeraj, kar je po eni strani tudi dobro, ker se je še toliko bolj osredotočil na doskok, ki je seveda še kako pomemben.
 

Olimpijska kolajna in skupno 2. mesto

Po Innsbrucku 2018 so šli rezultati Richarda Freitaga, ki je tudi izpustil naslednji dve tekmi (oziroma bi tri, če ne bi ena preizkušnja poletov na Kulmu odpadla), navzdol. Če je do avstrijskega dela turneje sedemkrat stal na zmagovalnem odru – trikrat za 1. mesto in štirikrat za drugo –, je do konca sezone le še enkrat, je pa zimo še vseeno v skupnem seštevku končal takoj za dobitnikom velikega globusa Stochom, na olimpijskih igrah pa se je razveselil ekipne srebrne kolajne.

»Na koncu nisem mogel biti razočaran, saj 2. mesto v skupnem seštevku ni ravno slab dosežek, seveda pa bi bilo lahko tudi še bolje. Morda nekoč ta rezultat še nadgradim, tudi če ga ne bom, pa je prijeten občutek ob misli na to, da je na svetu zelo veliko skakalcev, sam pa sem bil povsem pod vrhom,« pravi 27-letnik in dodaja, da tudi na tej turneji ne gre brez pritiska, ki pa vendarle pomeni tudi nekaj dobrega. »Če si dober, je pritisk morda res velik, a hkrati so občutki in čustva izjemni, in to nikakor ni nepomembno,« razmišlja Nemec, ki na tej turneji stiska pesti tudi za Markusa Eisenbichlerja, nepričakovanega kandidata za skupno zmago.

Drugouvrščeni v skupnem seštevku turneje se pred štartom v Oberstdorfu nikakor ni znašel v vsaj podobnem položaju kot pred dobrim letom Freitag, saj ni sodil niti v širši krog favoritov. »Ne vem, če se je zaradi tega Markus počutil kaj drugače, saj se pač vsak skakalec sooča s svojimi pričakovanji. Je pa ta čas v zelo dobri formi, in to ne zgolj po telesni plati, ampak tudi po čustveni. Če me zdaj vprašate, ali mu lahko uspe, bi vam rekel: zakaj pa ne? Mislim, da mu res lahko. Rjoju Kobajaši resda skače odlično, a nihče ni popoln in mislim, da lahko pričakujemo med njima hud boj do zadnjega skoka,« napoveduje Freitag.

Za konec se je dotaknil še Severina Freunda in Petra Prevca, ki sta turnejo končala na polovici: »Oba sta se soočala s poškodbami in potrebovala bosta še nekaj časa, da se vrneta na nekdanjo raven, a mislim, da jima bo uspelo. Sicer pa je povsem normalno, da prihaja do vzponov in padcev. V daljšem časovnem obdobju je lahko na vrhu le Kamil Stoch.«