»V pokljuški smučini si ne želim novega preplaha«

Vodilni slovenski biatlonec Jakov Fak se po dobrem letu spet vrača med množico svojih privržencev. Nazadnje je na pokljuški tekmi za svetovni pokal nastopil decembra 2019, izkazal se je s 4. mestom na uvodni tekmi sezone in tudi takrat je bila to posamična predstava na 20 kilometrov, tako kot bo danes ob letošnji pokljuški premieri (14.15).
 

Jakov, pravzaprav nimate veliko priložnosti tekmovati v tej disciplini, najstarejši v biatlonu, ki pa jo seveda izrivajo za gledalce bolj mikavne tekme številnih medsebojnih dvobojev. Kako se ozirate k pokljuškemu uvodu?

Res gre za posebno tekmo, kakršne ni prav pogosto na koledarju sezone. A ne glede na to, da imamo s to najdaljšo disciplino opraviti redko, smo si na jasnem, da na 20 km ponavadi o končnem vrstnem redu odloča streljanje. Tudi če v smučini nisi najhitrejši, je najpomembnejše ohranjati natančnost na strelišču. In tako je na Pokljuki, tako je tudi na drugih prizoriščih.

Toda prav veliko priložnosti med sezono nimate tekmovati na 20 km. Na uvodni postaji, na svetovnem prvenstvu in še enkrat vmes, letos prav na Pokljuki, kajne?

Tisto uvodno postajo bi letos najraje kar pozabil. Naša oprema takrat ni bila na ravni tekme svetovnega pokala, še zlasti ne za moje visoke cilje. Kakšna bo naša podoba na svetovnem prvenstvu, bomo še videli. Toda zdaj sem predvsem vesel, da se zgodba dejansko tudi v servisu krepko izboljšuje. Spet smo konkurenčni, hvaležen sem Anžetu (Globevniku, dolgoletnemu vodji slovenskega servisa, o. p.), da se je spet vrnil v reprezentanco in vrhunsko opravlja svoje naloge.


 

Trener Uroš Velepec vas je nazadnje pohvalil za tek v ruhpoldinškem zasledovanju in ga ocenil za najboljšega doslej v sezoni. Je bil načrtovan ta vaš tekaški skok navzgor?

Dobro sem se počutil, čeprav zgolj to še ne prinaša želenega uspeha. Res pa je, da mi je na tekmi večinoma šlo po željah, v predzadnjem krogu sem bil hitrejši kot na prejšnjih preizkušnjah, kar je potrdil tudi zaostanek le petih sekund za najboljšim na progi. Takrat sem bil odločen pri tem, da napadem čim višje mesto, sklenil tudi, da bom hitro streljal, a ob tem nisem ohranil brezhibne natančnosti. Zame bo zdaj na Pokljuki pomembno, da bi se izkazal prav na tej prvi tekmi. Želim si doseči spodoben čas v prvem krogu, dobro pripravljene in izbrane smuči, v tem primeru bi tudi pritekel zbran na strelišče. V nasprotnem je lahko iz kroga v krog slabše, spet bi se ujel v past preplaha.

Pogosteje kot v prejšnjih sezonah se z vami ter drugimi člani slovenske reprezentance pogovarjamo o smučeh in njihovi pripravi. Kako dejansko vplivajo na vas, pa ne le glede hitrosti v snegu?

Brez vrhunske opreme danes preprosto ne gre. Če sem prepričan o tem, da imam hitre smuči, samozavestno ohranjam svoj tekaški ritem. Če pa se že pri smučeh zatakne, si nenehno sredi preplaha in nezbrano loviš sekunde. A kakorkoli, želim si, da bi bil na Pokljuki res uspešen, zlasti v teh dveh posamičnih preizkušnjah bi rad občinstvo razveselil z vidnima dosežkoma.

Novi zaslon za občinstvo

Zmogljivost za gledalce bo naslednje leto na svetovnem prvenstvu dvakrat večja od sedanje: zdaj je na osrednji pokljuški tribuni prostor za nekaj manj kot 3000 gledalcev, ob progi bi se jih lahko največ zbralo 5000. Čez eno leto pa bo tu že mogočna tribuna, skupno bo na štadionu lahko prek 15.000 navzočih. Že zdaj pa bo občinstvu na voljo novi zaslon z natančnim prikazom dogajanja na strelišču.

Precej stavite na vaše privržence, kajne?

Poglejte, le redkim se nam v svetovni biatlonski karavani ponudi priložnost tekme na domačem snegu. Zato je povsem razumljivo, da nam ta vsem v slovenski reprezentanci veliko pomeni. Spoštujem vse tiste, ki pridejo gledat tekmo kot tudi tiste, ki iz leta v leto skrbijo za pripravo in izvedbo. Ne nazadnje je tudi tako: bolj kot tekmeci poznamo to prizorišče, tu pogosto vadimo pred sezono in tudi ob tekmovalnih premorih, vsaj na strelišču je to naša prednost. Proga pa je zavoljo svetovnega prvenstva v prihodnjem letu zdaj spremenjena glede na preteklost in jo vsi tukaj navzoči še spoznavamo.

Vi sploh slovite kot tekmovalec, ki se zna ustrezno zbrati, ko je nad vami največ bremena.

Želim si, da bi zdaj ponovil že večkrat doživeto zgodbo iz prejšnjih let. Nekoč mi je bilo lažje odmisliti breme kot zdaj, toda obenem je breme zame izziv. In prav z veseljem se v športu vedno znova prepuščam novim izzivom!