Spet porazna podoba našega ženskega biatlona

Po dnevu oddiha vrnitev tekmovalnega sporeda na 50. svetovnem prvenstvu v biatlonu v Östersundu slovenskemu taboru ni prinesla ničesar spodbudnega. Le še vnovič je razkrila, kako je v ženski konkurenci močno oddaljen od svetovne elite. Na štadionu pa je bilo veselo: gostitelji so se veselili prve zlate kolajne.

Biatlon na Švedskem še zdaleč nima takšne domovinske pravice kot pri norveških sosedih, ponekod v Nemčiji ali deželah nekdanjega sovjetskega imperija. Toda Hanna Öberg, 23-letnica iz Östersunda, se uspešno prebija med bolj priljubljene švedske športnice. Pred enim letom je na 15-kilometrski tekmi v Pjongčangu osvojila olimpijsko zlato, zdaj je ugnala konkurenco v boju za naslov najboljše na svetu.

»Pomembno je bilo obdržati mirno kri pred zadnjim strelskim nastopom, a takrat sem si dejala: pokaži, da nisi kar tako olimpijska prvakinja,« je bila presrečna domača reprezentantka, ob kateri sta bili na odru še Italijanka Lisa Vittozzi in Francozinja Justine Braisaz.

Tudi ta tekma pa je pokazala porazno podobo slovenskega ženskega biatlona. Naše reprezentantke so pristale daleč od 40 dobitnic točk, napake na strelišču so si sledile kot po tekočem traku. Najmanj tarč, a še teh se je nabralo pet, je zgrešila povratnica po bolezni Urška Poje. »Ne glede na to, da še nisem povsem nared za boje na vrhunski ravni, si nekaterih napak ne bi smela privoščiti,« je povedala 21-letna Notranjka.