Risi začenjajo boj za elito, prvi zvezdnik Kopitar bi rad užival

Odštevanja je konec, pred slovensko hokejsko reprezentanco je nastop na najpomembnejšem tekmovanju sezone. Misijo vrnitve bo jutri ob 16. uri začela proti vznesenim domačim hokejistom Kazahstana, za mnoge na prizorišču favoritom tega prvenstva. Toda niti gostitelji nimajo asa takšne ravni, kot je slovenski kapetan Anže Kopitar.

Naš zvezdnik iz NHL je nazadnje nastopil na prvenstvu drugega razreda pred ducatom let, odtlej se je zgodilo marsikaj: osvojil je dva Stanleyjeva pokala, igral na nepozabnem olimpijskem turnirju v Sočiju, zasebno pa se razveselil poroke in rojstev dveh otrok. V Kazahstanu je zdaj prvič, ni mu bilo težko, ko ga je danes ob prihodu na trening pred hodnikom, v katerem si sledijo slačilnice posameznih reprezentanc, pričakala gruča domačih naraščajnikov in si želela njegov podpis. »To pa res ni težko, če tako lahko razveselim otroke,« je dejal, a tudi prikimal ob namigu, da bi v prihajajočih dneh lahko s soigralci razveselil tudi hokejsko Slovenijo.

Pred njim je tako novi tekmovalni izziv. Resda je pred dnevi dvakrat proti Italijanom igral, a takrat je šlo za nastopa pripravljalnega značaja, vse drugače bo jutri, ko gostitelji napovedujejo pekel v areni z 12.000 sedeži.



Za hokejista, ki v NHL redno nastopa ob navzočnosti še večjega števila obiskovalcev, takšna množica ne predstavlja posebnega bremena. »Pa ne le zame, že za številne druge fante v slačilnici je to znana stvar. Nekateri so igrali na velikih reprezentančnih tekmovanjih, nekateri tudi v KHL. Ne, ni me strah, pravzaprav je za športnika vedno lepo, ko se želi izkazati v polnih arenah,« je razmišljal po današnjem treningu v areni Baris, ki so jo poimenovali po domačih snežnih leopardih, simbolu edinega kazahstanskega kluba v prestižni razširjeni ruski ligi.

Prav to moštvo igra v zares sodobnem objektu, manjšem od tistih, ki jih je Kopitar vajen onstran Atlantika, a po udobju primerljivem prav z vsemi podobnimi dvoranami po svetu. »Slišal sem že od nekaterih o tej areni, Ilja Kovaljčuk, soigralec iz Los Angelesa, pa mi je dejal, da je tu dejansko zelo rad igral. Arena Baris je med najlepšimi v KHL,« je bil po treningu dobre volje naš udarni igralec in sploh prvi zvezdnik prvenstva, kar potrjujejo tudi njegove številne fotografije v domačih športnih publikacijah na prizorišču prvenstva, tudi na priložnostnih panojih ali v posebnih biltenih.
 

Kar 15 Kazahstancev iz vodilnega kluba

Zato bo tudi za domačo reprezentanco v jutrišnji polni areni posebno zgodbo predstavljala tekma, v kateri je as najvišje ravni iz NHL. Kazahstanci takšnega kova hokejista preprosto nimajo, imajo pa jedro moštva iz njihovega omenjenega edinega kluba v KHL (kar 15 reprezentantov je iz brloga Snežnih leopardov), med njimi tudi nekatere severnoameriških korenin. Ni nikakršnega dvoma: Kazahstan odkrito meri na uvrstitev v najvišji svetovni razred.



»Toda med najboljše si želimo tudi mi, zagotovo Belorusi, tudi Madžari so, kot vem, prišli z jasnim ciljem boja za prvi dve mesti, ki zagotavljata naslednje leto nastop na svetovnem prvenstvu elite. Skratka: konkurenca je v sedanjem tekmovalnem sistemu precej bolj ostra in izenačena kot pa pred 12 leti, ko sem nazadnje igral za Slovenijo v skupini B,« je poudaril Kopitar, zdaj tudi z novima soigralcema v napadu, Davidom Rodmanom in Robertom Saboličem.

»Oba seveda dobro poznam, res pa je, da s 'Sablo' še nikdar nisem bil v napadu. A verjamem, da bo vse v najlepšem redu,« je še dejal v pričakovanju jutrišnje premiere, ki privablja spomine tudi na zadnji nastop našega najboljšega hokejista med risi. Tudi takrat, septembra 2016, je gostoval s soigralci v prostoru nekdanjega sovjetskega imperija, tudi takrat je vloga favoritov pripadla gostiteljem, arena v Minsku pa je prav podobna tej v Nur-Sultanu oz. nekdanji Astani. Pa bodo risi z našim kraljem iz Los Angelesa tudi v Kazahstanu tako nasmejani kot v Belorusiji?