Po prvi zaupnici je Glavič dočakal odpoved

Maske so padle, Gaber Glavič ni več trener jeseniškega hokejskega moštva. Štirje porazi v štirih derbijih te sezone železarjev proti zmajem so botrovali javni objavi prekinitve sodelovanja z ustvarjalnim hokejskim trenerjem, a očitno je bil scenarij o slovesu napisan že prej. Začasno bo moštvo vodil njegov dosedanji sodelavec Aleš Burnik.

Nekdanji vratar je svojo trenersko pot začel tako kot številni njegovi predhodniki pri mlajših selekcijah v Podmežakli, njegov delež so spoštovali tudi različni selektorji v osmih letih sodelovanja med risi. Največ časa je zbral pod vodstvom Matjaža Kopitarja, pozneje je pomagal, zlasti pri delu z vratarji, tudi Niku Zupančiču in Kariju Savolainenu. Občudovanja vredno je bilo njegovo dvojno delo v prejšnji sezoni, ko je v reprezentanci delal s Fincem, v jeseniškem klubu pa nizal zmage, poznavalce navduševal s strategijo igre, domiselnim pristopom moštva na ledu in brezhibno telesno pripravljenostjo.

Toda nato se je pri dotlej lepi zgodbi v Podmežakli zataknilo. Priprave na sezono 2018/19 so ponujale kopico ugibanj o denarni moči kluba. Udarna branilca Aleksandar Magovac in rMiha Logar ob zapletenem vozlu o prihodnosti hokeja na Jesenicah nista mogla več čakati in sta odšla na tuje, moštvo je zapustil še tretji branilec David Planko, danes med udarnimi aduti ljubljanske zasedbe. Izčrpani predsednik Anže Pogačar zlepa ni našel nikogar, ki bi prevzel vodilno vlogo v klubu. Prihod Boštjana Noča, prepoznavnega zlasti po uspehih na področju čebelarstva, je bil dobrodošel za zunanjo podobo kluba, nekatere nove prijeme in ne nazadnje prihod njegovega družinskega prijatelja Davida Rodmana.

Zaušnica in sramota

A na dlani je bilo, da je moštvo slabše kot sezono prej. O Glavičevem hokejskem znanju ni prav nikakršnega dvoma, a najbrž se je le prelahko odrekel nekaterih, ki danes blestijo pri tekmecih v Ljubljani. Sicer pa se je zdelo, da je trenerjeva usoda zapečatena po boleči zaušnici pred natanko enim mesecem, 27. oktobra, na domačem ledu z Olimpijo (0:4), moštvo se je tudi osramotilo na turnirju v Italiji ob porazu s Crveno zvezdo, v hokeju nekaj svetlobnih let za ugledom in vložkom rdeče-belih nogometnih in košarkarskih zgodb.

A takrat se je vodstvo podpisalo pod zaupnico trenerju Glaviču, njegovo moštvo pa se je v zadnjih dneh bolj približalo ravni prejšnje sezone. Poraza si to nedeljo v Tivoliju ni zaslužilo! Toda ko si je Glavič želel zeleno luč vodstva za okrepitev v kot bohinjski planšarski sir luknjasti obrambi, te ni dobil. In pravzaprav naj bi že pred nedeljsko tekmo dobil namig, da se je njegova misija na jeseniški klopi končala. Uradne prekinitve pogodbe z njim včeraj še ni bilo, kot nam je dejal, bo po njej lahko več povedal o svojem pogledu na dogajanje zadnjih tednov. Pogačar pa nam je potrdil, da ne dvomi o moštvu, ki bi moralo biti bližje najboljšim v AHL, kot je zdaj.

Trener si je želel okrepitev ali dve za lažjo plovbo po gorskih rekah Gornjesavske doline, Južne Tirolske, Solnograškega, predsednik ni upal tvegati z obstoječim proračunom. Na tribunah pa so navijači, ki sanjajo o zmagah. Tako kot v sedmih desetletjih hokeja na Jesenicah, ki jih praznujejo prav v teh dneh …